Članek obravnava zgodovino Parne opekarne v Ribnici, ki je delovala med leti 1900 in 1969. Opekarna je v 20. stoletju močno vplivala na življenje ljudi ter industrijski razvoj samega kraja. Ribnica je bila pred 2. svetovno vojno eden najbolj uspešnih trgov. V drugi polovici 19. stoletja se je začela modernizacija trga, kjer je delovala cela vrsta obrtnikov, med drugim čevljarji, sedlarji, mesarji, gostilničarji, zdravniki, trgovci, pomemben del obrtniškega življenja pa so predstavljali tudi izdelovalci suhe robe.
Poleg obrtnikov najdemo v Ribniški dolini pred 2. svetovno vojno tudi nekaj uspešnih podjetij, in sicer Parno opekarno in žago Ivan Klun & tovariša, Tovarno telovadnega orodja JOR, M. Rudež in A. Rudež & Company ter Pletilnico žičnatih in žimnatih mrež Emil Konrad Pakiž.
Ribniško opekarno so ustanovili štirje uspešni Ribničani. Cenetovi (Andrej Podboj) so imeli doma mesnico, gostilno, ledenico, kmetijo in klavnico, Pirker (Franc) je bil trgovec, Bukovčan (Josip Klun) podjetnik in trgovec, Poljančev (Andrej Peterlin) pa se je z opekarstvom ukvarjal že pred ustanovitvijo opekarne in ji dal tudi prvo ime A. Peterlin & tovariši.
Opekarna je obratovala sedemdeset let in v tem času je zaradi menjave lastnikov in podržavljenja zamenjala več imen. Prvo zabeleženo ime je že omenjeno A. Peterlin & tovariši. V 20. letih je eden od lastnikov svoj delež prodal Ivanu Klunu, ki je tako postal večinski lastnik in opekarno preimenoval v Ivan Klun in tovariša. Po drugi svetovni vojni, ko je postala državna last, se je v različnih obdobjih imenovala Državna opekarna Ribnica, Okrajna opekarna in Opekarna Ribnica.