Med fotografijami in na njihovi podlagi oblikovanimi razglednicami iz zbirke fotografa Iva Kvaca jih je veliko z motivi planinskih koč zlasti na Pohorju v takratnem času, in sicer koče pod Kremžarjevim vrhom, Senjorjevega doma, koče na Klopnem vrhu, koče na Pesku, koče pri Sv. Treh kraljih, Ruške in Mariborske koče. Poleg pohorskih postojank pa lahko prav tako najdemo kar nekaj posnetkov koče na Smrekovcu v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Ivo Kvac se je rodil v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju 26. februarja 1900. Po končani gimnaziji v Celju je eno leto kot prostovoljec služil v Malgajevem oddelku Maistrovih borcev. Leta 1920 se je vpisal na Pravno fakulteto v Zagrebu, leta 1924 pa še na Pravno fakulteto dunajske univerze. V času pred drugo svetovno vojno je deloval kot prokurist v več podjetjih. Po drugi svetovni vojni je bil uslužbenec za plansko gospodarstvo. V 50. letih 20. stoletja je tri leta preživel v Istanbulu kot trgovski ataše. Po vrnitvi v Jugoslavijo je bil zastopnik za nekatera jugoslovanska podjetja. Poleg svojega poklica je deloval v številnih društvih, zlasti pa se je ukvarjal s fotografijo. V njegovi obsežni zbirki lahko najdemo tako individualne kot skupinske portrete, vedute krajev in gora, fotografije dogodkov ter tehnike, izdeloval je prav tako razglednice za različne naročnike. Umrl je 11. novembra 1979. Več o Ivu Kvacu lahko preberete v digitalni zbirki Fotografska dediščina Iva Kvaca na portalu Kamra.