Po Pleteršnikovi smrti se je v njegovi rojstni hiši zvrstilo več gospodarjev, dokler je ni zapustil še zadnji, Marjan Hočevar iz Ljubljane. Osamljena hiša z bogato in dragoceno vsebino je začela propadati. Opustelo in propadajočo stavbo je uspelo domačinom, vaščanom Pišec in okolice, z veliko mero iznajdljivosti in truda v celoti obnoviti in ji dati takšno vsebino, na katero so sedaj lahko ponosni. In z njimi tudi vsa Slovenija.
V njej je danes Pleteršnikov muzej, ki ga vodi Martin Dušič iz Društva Pleteršnikova domačija Pišece. Danes so tri sobe v hiši opremljene s pohištvom in z osebnimi predmeti Maksa Pleteršnika. Največ je njegovih knjig.
V letih 1993 in 1994 je bila Pleteršnikova domačija temeljito obnovljena in preurejena v muzej. Ob odprtju leta 1994 je bila na ogled postavljena stalna razstava njegovih originalnih predmetov, knjig in pohištva.
V njegovi rojstni hiši je razstavni prostor že veža, tako da je obiskovalec takoj postavljen v Pleteršnikov čas. V veži se nahaja nizka omarica z marmornato ploščo, porcelanastim umivalnikom in vrčem. Potem je tu še mizica z ogledalom in steklena vitrina, v kateri je razstavljen njegov slovar.
V naslednji sobi so na ogled postavljeni predmeti iz njegove delovne sobe (pisarne). Tu stoji Pleteršnikova pisalna miza, na steni nad njo pa visi njegov portret. Poleg mize je v prostoru še baročna miza s stoli, omara s Pleteršnikovimi deli, v vitrinah na stenah so razstavljeni faksimili njegovih slovarskih in ostalih del (originale hrani NUK v Ljubljani). Na stenah je še več portretov in družinskih fotografij.
Zadnja soba je bila Pleteršnikova spalnica oz. njegov počivalni kotiček; zato je v njej postelja, nočna omarica, miza s stolom, omara in manjša peč. Nad posteljo visi razpelo.
V kletnih prostorih je urejena vinogradniška zbirka.
Prenovljen je tudi čebelnjak, ki ga je postavil Maksov oče Franc Pleteršnik.
Nedaleč od hiše, sredi vinograda, je ohranjena in povsem prenovljena zidanica, v kateri je Pleteršnik zelo rad pisal in pripravljal gradiva za slovar. V njej je urejen apartma, ki ga raziskovalci lahko uporabljajo za svoje delo in aktivne počitnice.
Dvorišče krasi kamniti steber z njegovim reliefom, ki ga je vgradil Andrej Kozmus po načrtu arhitekta Franca Filipčiča.
Pleteršnikova domačija je uvrščena v zbirko slovenskih muzejev. Obnovljena domačija vse bolj postaja središče vaškega kulturnega življenja, same Pišece pa z rednimi Pleteršnikovimi simpoziji leksikografsko središče Slovenije.
Za domačijo danes skrbi Društvo za varovanje materinega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Pišece s predsednikom Martinom Dušičem na čelu.