Vlečenje ploha na pepelnico je bilo za fantovsko družbo resno opravilo, na katerega so se temeljito pripravili. Fantje so posekali smreko ali bor, ki so ga na pustni torek morala vleči dekleta skozi vas, včasih pa so se v dekleta našemili kar fantje. Na pustni torek se je sprevod, ki ga je vodil najstarejši in najbolj izkušen fant z bičem v roki, ustavil pri vsaki hiši, kjer so imeli za možitev godna dekleta.
Na čelu svatovskega sprevoda so muzikant in drug z družico. Sledijo mu trije pari deklet v pražnjih oblekah, ki vlečejo smrekov ali borov ploh. Ploh je položen na dvoje plužnic in okrašen s smrečicami in pisanimi trakovi. Na plohu je pritrjen stol, na katerem sedi Hanzek – slamnata lutka, ki predstavlja ženina. Zadaj stopajo v belo oblečena nevesta, črne babe, ki so zbirale darove, fantje in holcarji oz. drvarji. Holcarji žagajo kose ploha in jih delijo dekletom z željo, da bi se čim prej omožile. Včasih so za vlogo neveste izbrali najstarejše dekle v vasi, ki se tistega leta ni poročilo.
Podoben običaj je velečenje korita ali kopanje na Ptujskem polju. Pri tem obredu sodelujejo le fantje. Na korito, prekrito s smrečjem in okrašeno s pisanimi trakovi, posadijo lutko, ki predstavlja nevesto. Korito naložijo na voziček, ki ga vlečeta fanta oblečena v žensko obleko. Za koritom stopajo v ženske našemljeni fantje, ki nosijo vence čebule v rokah. Korito ali kopanjo vlačijo skozi vas in da je predstava bolj zabavna, včasih nanjo posadijo živo nevesto. Nekoč se je sprevod ustavljal pri hišah, ki so imele sinove godne za možitev. Pri takih hišah so ponujali nevesto, ki so jo namesto s cvetjem, okrasili z lükom (čebulo).
