Prejšnji naslovi: Vrhnika 26 (1890); Vrhnika 178 (1914); Stara cesta 47 (1934)
Lastniki: Paul Simon (1824, 1838); Ignac Simon (1870); Jera Simon (1879, 1909); Marija Simon (1934)
Enonadstropna ambicioznejša zgradba je pokrita z dvokapnico na čop, kritina je bobrovec. Ima petkoten tloris in kamnit, ločeno oblikovan portal, ki je zgoraj zaključen z ravno profilirano preklado, datiran z letnico 1837 in začetnicama P. S. Stavbo datiramo v zgodnejše 18. stoletje, o čemer pričajo kamniti baročni okenski okvirji in banjasto obokani prostori v zadnjem delu pritličja oziroma kleti. Današnji obseg hiše je nastal z združitvijo vsaj dveh objektov med leti 1825 in 1837, ko jo je takratni lastnik Paul Simon prenovil in na dvorišču zgradil prizidek. Po ustnem izročilu so se pri hiši že v 19. stoletju ukvarjali z usnjarstvom, čemur je bila prirejena tudi notranjost stavbe in prizidan dvoriščni prizidek – delavnica za predelavo kož. Kože so shranjevali v prvem nadstropju, potem ko so se posušile na podstrehi. Hiša je bila v celoti obnovljena v 90. letih 20. stoletja.
Pred prvo svetovno vojno je tu živela posestnica vdova Jera Simon (26. 2. 1837–1. 11. 1915), rojena Verbič, s hčerjo Marijo (rojena 28. 12. 1861). Sin Anton (rojen 7. 1. 1861) je odšel na Nemško. Leta 1910 se omenja v hiši tudi podnajemnik Franc Fefer.
Posest je prevzela Marija Simon – Marička. Pri hiši je bila kmetija s hlevom v pritličju. V nadstropju so bila stanovanja, kjer je bilo vedno veliko stanovalcev. V pritličju so stanovali Dremljevi.
Pred letom 1930 so imeli za hišo dve večji jami za strojenje kož. Ko so prenehali z usnjarstvom, je dala Marička zasuti jami in na tem prostoru zgraditi hišo (Stara cesta 45a), ki so jo imeli v najemu Feferjevi. Franja in Tone Fefer sta se ukvarjala s pletilstvom in veščine učila tudi druge.
Leta 1941 je Marička umrla in nepremičnino zapustila cerkvi. Po vojni je bila stavba nacionalizirana. Danes se v pritličju nahajata modna botiqua Škarjice in Modena.
