Svojo politično pot je začel pri Narodno napredni stranki (NNS), ki ga je leta 1911 postavila za svojega kandidata mesta Ljubljana, v dunajskem parlamentu pa se je sprva pridružil Češkemu klubu, a je leta 1917 prestopil v jugoslovanski klub, branil jugoslovanska nacionalna prizadevanja in nastopal na taborih, ki jih je izzvalo deklaracijsko gibanje po Sloveniji.
V narodni vladi za Slovenijo je bil v letih 1918–21 poverjenik za pravosodje in z nekaterimi kolegi poskrbel, da se je slovensko pravosodje po prevratu uspešno razvijalo. Kot nosilec liste JDS je bil leta 1921 izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem je ostal vse do leta 1942. Pri občinskih volitvah leta 1922 je nastopil kot nosilec številčno močne liste Jugoslovanska zajednica, pridružene NNS, in ostal na vodilnem položaju liste tudi v sami stranki. Strankarska nesoglasja so NNS usmerila k stranki NRS, kar je Ravniharju omogočilo, da je leta 1924 postal predsednik ljubljanskega mestnega odbora NRS. Izvolili so ga v senat, kjer je delal v finančnem odboru, 25. februarja 1935 pa je bil imenovan za ljubljanskega župana.
