Prve filmske projekcije so potekale v raznih dvoranah hotelov in drugih stavbah, katerih prostori so se uporabljali tudi za druge namene. S krajšimi ali daljšimi premori je Ljubljano obiskalo več različnih podjetij. Lastniki prvih potujočih kinematografov so bili obenem lastniki filmov. Potovali so iz kraja v kraj in predvajali zakupljene filme.
Večina potujočih kinematografov je v naše kraje zašla z Dunaja, pozneje tudi iz Italije. Zaradi premičnosti projekcij je bila v zgodnjem obdobju kinematografije vsakršna možnost stalnejšega prikazovanja v celoti onemogočena. Sprva so delovali le potujoči kinematografi, pozneje pa za razvoj filmske industrije in kinematografije ti niso več zadoščali.
V Ljubljani so se predstave potujočih kinematografov zvrstile na različnih prizoriščih, na primer v veliki dvorani Grand hotela Union, v steklenem salonu ob poslopju Kazine in v veliki dvorani Mestnega doma, po enkrat tudi v veliki dvorani Filharmonične družbe ter v areni Narodnega doma. Posebno priljubljena destinacija je bil ljubljanski »prater« v Lattermanovem drevoredu v parku Tivoli.
V prvem desetletju dvajsetega stoletja so potujoče kinematografe počasi nasledili stalni kinematografi z rednejšim tedenskim sporedom. Stalnim kinematografom navkljub pa so se potujoči kinematografi ohranil še nekaj let. Tako so v Ljubljani razna potujoča podjetja gostovala še vse do prve svetovne vojne.
Prehod od potujočih k stalnim kinematografom je bil mogoč z nastankom vmesnega člena med produkcijo in predvajanjem filma na kinoprizorišču. Ta člen je bila filmska distribucija. Pot filma do kinematografov je tako potekala od produkcije prek distribucije.
Potujoči kinematografi s preloma stoletij in pozneje, kot jih navaja strokovna literatura:
Bachmayerjev Grand Elektro Bioskop (1911-1914, Lattermanov drevored); Bioskop (1901, Lattermanov drevored), Bläserjev kinematograf (1904-1905, Lattermanov drevored); Cine-Hall Mondial (1910, Grand Hotel Union, velika dvorana); Cine-Hall Mondial (arena Narodnega doma, današnja Narodna galerija, severno krilo); Edison-Ideal Elektro-Bioskopsko gledališče (1904, Lattermanov drevored); Edisonov Idejal (1896, Hotel pri Maliču – salon, sedaj pasaža pri kinu Komuna); Edisonov kinematograf (1897, Hotel pri Maliču); Edisonov kronofotograf (Hotel pri Maliču); Electro-Bioskop (1902, Lattermanov drevored); Elektro-kinoskop Davorina Rovška (1906, Grand Hotel Union in Hotel Ilirija); Elektro-Bioskop (1906, Lattermanov drevored); Gričevo kinematografično gledališče (1907, Lattermanov drevored); Kinematograf Excelsior (1899, Hotel Pri Maliču); kinematograf Bioskop (1899, Lattermanov drevored); Kinematograf Lumière (1900, Hotel Pri Maliču, 1898 tudi v Kazini); Kinematograf Oeser (1900, Lattermanov drevored); Kinematograf Stancić (1900, Hotel Pri Maliču); kino Antona Vašata (1921, Lattermanov drevored); Kinematograf DOZ (1954, Državni zavarovalni zavod, tj. Zavarovalnica Triglav, od leta 1960 potujoči kino DOZ); Phono-Cinéma-Gledišče, po francosko Phono-Cinéma Théatre (1902, Filharmonična družba); Rolandograf (1905, Narodni dom, arena, sedaj Narodna galerija); Thaumatograf (1909, Lattermanov drevored); Thaumatograph (1899, Kazina); The American Show (1905, Lattermanov drevored); The Company Theater Orient (1906, Mestni dom, velika davorana, sedaj Šentjakobsko gledališče); The Royal Bio (1910, Grand Hotel Union); The Royal Bio Co. (1909, Mestni dom); The Royal Biograph (1910, Lattermanov drevored); The Royal Vio (1906, Grand hotel Union); The Royal Wonder Bio (1908, Lattermanov drevored);
V 50. letih 20. stoletja so se po slovenskih krajih pojavljali posamezni kinematografski zanesenjaki, ki so prirejali priložnostne kino predstave.
Lit.: Žun, K. (2014): Kino zemljevid : zemljevid ljubljanskih prizorišč (1896-2014). Ljubljana : Javni zavod Kinodvor.
