V začetku 20. stoletja so slovenske kraje večkrat močno prizadele poplave, tako na primer v letih 1901, 1910 in 1923, ko so poplavljale reke Sava, Savinja, Krka, Drava in druge, leta 1925 pa so poplave najhuje prizadele Prekmurje, Mursko Soboto in njeno neposredno okolico.
Iz Murske Sobote se je voda valila prek polj in vasi tudi proti Dolnji Lendavi (dan. Lendava), kjer je zalila predvsem spodnji del mesta. Zalila je tudi sosednje vasi, Benico, iz katere so se prebivalci morali celo odseliti, potem Trimline, Dolgo vas in druge. Poplave so močno zajele tudi Hodoš, kjer je bila škoda ocenjena na približno milijon tedanjih dinarjev. Poleg soboškega okraja je bil prav tako prizadet tudi ljutomerski okraj, posebno del ob Muri, potem ptujski in mariborski okraj, Sotelska in Savinjska dolina.
Navkljub naravni katastrofi pa je bila ta poplava po drugi strani dobrodošla, saj se je na račun državne podpore in odškodnin mesto lepo uredilo. Že v naslednjem letu je potekala intenzivna gradnja v mestu, nastajale so nove ulice (npr. Nova ulica, dan. Cankarjeva), številne novogradnje na Slovenski (dan. Kocljevi), Lendavski in Aleksandrovi (dan. Slovenski) ulici, uredila se je struga Ledave, konec leta 1926 (23. 12. 1926) pa je v Murski Soboti zasvetila tudi prva žarnica. K temu so pripomogli tudi finančniki in industrialci, ki so dvignili gospodarsko raven mesta in tudi pokrajine, tako npr. Geza Hartner kot lastnik Prekmurske banke, Josip Benko z mesnico, Izidor Hahn s tiskarno in knjigoveznico in še drugi posamezniki.
Ob teh zadnjih trditvah se mi poraja misel, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega. Včasih se zgodijo stvari, katerih nismo pričakovali, niti jih nismo slutili, v trenutku se stvari obrnejo, podrejo se nam načrti in le nemo obstanemo. Ostane grenak spomin, za vedno, a vendar ob tem tudi kakšen lep. Ker je pač v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega. Vendarle pa, dogodek izpred 90. let je kruto le še dodatno zaznamoval že tako težko življenje Prekmurcev v medvojnem času, ko so mnogi v vsesplošnem pomanjkanju ostali še brez strehe nad glavo in brez vsega imetja. Težke preizkušnje, katere si nihče izmed nas ne želi doživeti.
Literatura:
Brumen, Borut: Na robu zgodovine in spomina: urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995, str. 22-24.
Kerec, Darja: Prekmurske Benetke leta 1925. Prispevki za novejšo zgodovino, 51/3, 2011, str. 25-35.
Po povoudni. Mőrszka krajina, 4/46, 1925, str. 2.
Poplava v novembra l. 1925. Najsvetejšega Srca Jezušovoga velikikalendar, 24, 1927, str. 58-62.