Želje po povezovanju in delovanju v čitalnicah so torej bile, ni pa bilo prave osebnosti, ki bi zmogla in znala držati vzvode za ustanovitev takšne družbe. Vse dokler ni v Šmartno prišel mladi Fran Serafin Adamič.
Iz sekundarnih virov namreč lahko sklepamo, da so bile v Šmartnem ustvarjene takšne razmere, ki so spodbujale k bogatemu kulturnemu delovanju – tako posameznikov kot skupin. Še danes smo ponosni na dosežke Davorina Hostnika, prevajalca, ki je skrbel, da so se svetovna dramska dela brala (in izvajala) tudi v slovenskem jeziku. Ne gre pozabiti na Franja Marna, ki je prevajal iz češčine. Seveda pa lahko govorimo tudi o izvirni ustvarjalnosti: tako literarni kot glasbeni naših rojakov.
Društva, institucije in posamezniki, ki danes ustvarjamo kulturo, smo seveda pred novimi izzivi časa, v katerem živimo. Vendar pa je naša inovativnost tesno vpeta v dragoceno zapuščino naših prednikov, ki so orali ledino in ustvarjali tako, da še danes izpostavljamo njihove dosežke. Šmartno slovi po imenitnih pevcih in glasbenikih, ljubiteljstvo v društvih namreč prerašča amaterstvo na področju kvalitete. Kraj (občina) je pred petimi leti dobil tudi lepo preurejeno splošno knjižnico, ki nadaljuje z združevanjem ustvarjalnosti in skrbi za širjenje bralne kulture. Tudi sodelovanje z drugimi kulturnimi institucijami prinaša imenitne dogodke, ki plemenitijo življenje občanov: likovne in kiparske razstave, koncerte, knjižne izdaje in predstavitve literatov …
Srečevanja v sodobni čitalnici morda niso tako poudarjena, kot je bilo to značilno za čas izvornega čitalniškega gibanja. Vendar so postali nepogrešljivi del vsakdana, vpeti na številna področja našega življenja: učenja, informiranja, kulturnega oz. duševnega zorenja, druženja. Živimo v času in na način, da sodobnega čitalništva ne moremo več pogrešati, saj osmišlja naše življenje.
Andreja Štuhec, direktorica Knjižnice Litija