Grajski hrib nad Starim trgom je bil po koncu bronaste dobe obljuden tudi v železni dobi. Po do sedaj znanih arheoloških raziskavah sodijo odkrite ostaline v zadnja stoletja pred našim štetjem, v čas poznega halštata oziroma zgodnjega latena.
Na Puščavi, danes z iglastim gozdom poraščenem grebenu, ki se razteza za cerkvijo sv. Pankracija, sta Winkler in Schmid leta 1911 med grobovi poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega grobišča odkrila tudi nekaj mlajšehalštatskih in zgodnjelatenskih pridatkov, kot sta tipična vzhodnoalpska živalska zaponka in trakasta zaponka. Gre za prazgodovinske naselbinske ostanke na mestu mlajšega grobišča in ne za grobišče ali celo stavbe iz te dobe, kot je zmotno mislil Walter Schmid.
V sredini 6. stoletja je zamrla nedaleč vstran locirana starohalštatska naselbina na Gradišču, kolikor lahko sodimo po najmlajših gomilah v pripadajočem grobišču v Florjanovem gozdu.
Redke latenske najdbe, kot so grafitirani odlomki lončevine, so priložnostno odkrili pri raziskavah rimske naselbine Kolaciona. Tod naj bi bil najden tudi keltski srebrnik.
