Rudolf Rakuša (Ormož, 22. 3. 1893–15. 5. 1970, Maribor), stenograf, esperantist in strokovnjak za strojepisje
Izučil se je za učitelja (1924), hkrati pa tudi opravil izpita za poučevanje stenografije in esperanta v srednjih šolah (1926). Poučeval je na različnih šolah in svojo poklicno kariero zaključil kot inšpektor srednjih strokovnih šol za stenografijo in strojepisje. Reformiral je sistem slovenske stenografije in na to temo izdal več učbenikov. V Jugoslaviji je uvedel normiran format papirja, normirano oblikovanje in normirano slovensko tipkovnico.
Ukvarjal se je tudi s prevajanjem v esperanto in pisal članke za jugoslovansko esperantsko revijo.
Dela:
– Strojepis (1934)
– Slovarček okrajšav slovenske stenografije (1936)
– Esperanto za šole, tečaje in samouke (1937)
– Slovenska stenografija, I , II in III: Poslovno pismo (1946, 1948, 1959)
– Instrumetodo por esperanto (1957)
– Stenografsko berilo (1962)
– Esperanto za šole in tečaje, I in II (1967, 1968)
– Metodiko de la esperanto (1970)
