Razvoj Čemažarjevega tiskarskega podjetja

Litografsko podjetje je sprva delovalo z opremo, ki jo je Čemažar kupil od tiskarja Ludvika Munza v nemškem Neustadtu in katere osnovni element sta predstavljala dva litografska brzotiskalna stroja. V začetku je bil obseg litografskega dela manjši in ga je obvladovalo šest kvalificiranih delavcev, ki so bili, razen enega domačina, vsi tujci.

Postopna rast strokovnega ugleda in naročil je v letu 1927 privedla do selitve litografije v nove prostore in do izpopolnitve njene opreme. Podjetje se je nastanilo v Igriški ulici in si nabavilo prvi stroj za ofsetni tisk. V letu 1935 so uredili lastno knjigoveznico in kartonažo, ki sta bili organizirani na tovarniški proizvodni način ter odprli obrat za izdelovanje koledarjev, ki je sčasoma prerasel v tovarniški obseg. Tako je tik pred drugo svetovno vojno podjetje razpolagalo z dvema litografskima brzotiskalnima strojema, dvema modernima ofsetnima strojema in z več najmodernejšimi pomožnimi stroji na električni pogon, za kar je služilo šestnajst elektromotorjev s skupno 36 konjskimi močmi, ter s popolnoma opremljeno knjigoveznico, kartonažno delavnico in tovarno koledarjev.

Število zaposlenih se je dvignilo na okrog sto dvajset ljudi. Poraba papirja za vse njihove različne proizvode je dosegala tudi do 50 vagonov letno, etikete so tiskali do naklade 5 milijonov kosov, izdelovali so tudi vrečke za semena. Krog odjemalcev je segal preko okvira Slovenije na vso državo in izven, saj je Čemažarjev umetniški zavod za litografijo veljal za eno največjih podjetij svoje stroke pri nas, njegovi izdelki so bili visoke kakovosti. Po koncu druge svetovne vojne se je Čemažarjeva litografija še naprej samostojno razvijala in se kot Umetniški zavod za litografijo reorganizirala v moderen litografsko-tiskarski obrat večjega založniškega podjetja.

Litografija Josipa Čemažarja je tudi v povojnih letih ostala edino samostojno grafično podjetje te vrste v Ljubljani. Po nacionalizaciji se je preimenovala v Umetniški zavod za litografijo in še naprej delovala v tesnih prostorih v Igriški ulici 6. V času upravne povezave z Blaznikovo tiskarno in tipizacije slovenske grafične proizvodnje je v letu 1948 zavod prevzel litografski obrat Blaznikove tiskarne, v letu 1951 pa se je izpopolnil s knjigotiskom nekdanje Partizanske tiskarne. Zavod se je usmeril izključno v litografijo ter opustil oddelka za torbarstvo in kartonažo, slednji je prešel v ljubljansko Kartonažno tovarno. 

Tehnična oprema litografije se je v prvem povojnem desetletju modernizirala z zamenjavo dveh starih kamnotiskalnih strojev s po enim večjim in manjšim litografskim tiskalnim strojem novejšega sistema. Podjetje je uvedlo tudi anilinski tisk ter zaposlovalo sto deset ljudi. Tiskali so večbarvne ilustrirane mladinske časopise in nekaj drugega periodičnega tiska, v glavnem pa izdelovali razne pisarniške in embalažne tiskovine, etikete, koledarje in druge merkantilne tiske.

Do večje spremembe je v podjetju prišlo v letu 1958, ko sta se Umetniški zavod za litografijo in podjetje za izdelavo papirne konfekcije Karton pripojila k založniškemu podjetju Mladinska knjiga. Reorganizacija podjetij je bila zasnovana tako, da se glede na prihodnji razvoj grafične dejavnosti uredita specializiran ofsetni tisk z vsemi reprodukcijskimi oddelki in najsodobneje avtomatizi-rana knjigoveznica. Grafični del združenega podjetja je začel odtlej poslovati pod imenom Založniško grafično podjetje Mladinska knjiga, grafična proizvodnja.

Ker v dotedanjih slabih, tesnih in lokacijsko ločenih delovnih prostorih ni bilo mogoče razviti kake večje in tehnološko dobro organizirane proizvodnje, je bila leta 1965 zgrajena nova in moderno projektirana industrijska poslovna stavba za Bežigradom.
Vzporedno z gradnjo novih poslovnih prostorov je potekalo tudi izpopolnjevanje in modernizacija tehnične opremljenosti novih proizvodnih obratov.

ZGP Mladinska knjiga je tiskala mladinske slikanice, ilustrirane mladinske in splošne leksikone, šolske knjige, mladinske revialne tiske, reproducirane umetniške slike, barvne koledarje, razglednice in druge tiskovine, šolske zvezke, pisarniške knjige in papirno konfekcijo. Že od sredine šestdesetih let je bilo podjetje uveljavljeno tudi na tujih tržiščih.

Bibliografija: