Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), vsestranski polihistor, je s posebnim čutom in predanostjo orisal podobo tedanje Kranjske ter današnjega širšega slovenskega ozemlja. Opravil je izjemno delo, po mnenju mnogih neprecenljivo. Njegovo največje življenjsko delo Slava vojvodine Kranjske zato še danes velja za naše najpomembnejše interdisciplinarno delo in temeljni kamen slovenskega zgodovinopisja ter slovenstva nasploh. Valvasor se je med svojim raziskovanjem in popisovanjem Kranjske ustavil tudi v Ribniški dolini, najverjetneje med letoma 1678 in 1679.
Njegove zapise iz slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske sem razdelil na šest poglavij. Geografski oris Ribniške doline obsega opis zemljepisnih, živalskih in rastlinskih značilnosti doline ter opis vasi. Objavljen je bil v prvi knjigi Slave vojvodine Kranjske. Sledijo opisi ribniškega trga z gradom, ortneškega in breškega gradu, ki so bili objavljeni v tretji knjigi. V četrtem poglavju sledi opis ribniške fare s tedanjimi podružničnimi cerkvami, ki ga je Valvasor objavil v drugi knjigi. Šesto poglavje prinaša pripovedno izročilo, ki je bilo prav tako objavljeno v drugi knjigi. Pri pisanju poglavji sem poskusil ohraniti njegovo slogovno vrednost besedil, zato v njegova besedila vsebinsko nisem posegal. Nekatera poglavja so smiselno združena iz različnih delov besedil, ki so bila razdeljena po različnih poglavjih. Besede, ki so današnjemu bralcu nejasne, sem pojasnil v oglatem oklepaju. Na koncu posameznega poglavja sem v oglati oklepaj zapisal svoje komentarje o vsebini.
