Slovenski arhitekt, urbanist in pedagog, skupaj s Plečnikom in Fabianijem začetnik moderne slovenske arhitekture in urbanizma.
1. junij 1884, Radovljica – 8. april 1971, Radovljica
Ivan Vurnik je bil sin podobarja Janeza Vurnika mlajšega ter matere Terezije, rojene Ažman. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici, gimnazijo pa v Kranju in Ljubljani. Arhitekturo je šel študirat na Dunaj, kjer se je s priporočilom Maksa Fabianija izpopolnjeval tudi v znani mojstrski šoli Ota Wagnerja. Po končanem študiju je s štipendijo odšel v Rim, kjer je preučeval umetniško dediščino od antike naprej. Leta 1913 se je poročil z Dunajčanko poljskega rodu, likovno umetnico Heleno Kottler ter se zaposlil kot pomožni arhitekt v dunajskem biroju za načrtovanje novega cesarskega dvora Hofburg«. Leta 1915 se je z ženo vrnil v Radovljico in začel s samostojnim arhitekturnim delom. Istega leta je bil vpoklican v vojsko, med drugim se je znašel tudi soški fronti, leta 1916 se mu je rodila hči, po vojni pa se je z družino preselil v Ljubljano.
