Navje je spomeniški park, urejen po načrtih Jožeta Plečnika in Iva Spinčiča leta 1938, nasade pa je uredil tedanji vrtnar Anton Lap. V parku se nahajajo grobovi pomembnih slovenskih kulturnikov, jezikoslovcev, pisateljev in ljubljanskih pomembnih mož in žena.
Na Navju je 85 kamnitih grobnih znamenj. Tisti pod arkadami in v nišah so dobro ohranjeni, spomeniki na prostem pa so večinoma zelo zbledeli ali čisto neberljivi, pa tudi okrnjeni: brez križev, napisnih plošč, grobnih žar. Na koncu parka so postavljeni štirje Plečnikovi stebri, ki so pred tem stali pred Glasbeno matico. V parku raste mnogo vrst drevja: maklen, javor negundovec, gorski ali beli javor, divji kostanj, navadna breza, ginko, bukev, forsitija, veliki jesen, kosteničje, navadna tisa, srebrna smreka in druga drevesa.
Pred ureditvijo Navja je bilo na tem območju več kot stoletje in pol pokopališče svetega Krištofa z istoimensko cerkvijo. Blizu je bilo tudi evangeličansko pokopališče.
Kaj pomeni beseda navje?
Beseda navje v mitološkem izrazju označuje bivališče mrtvih, je starinska beseda za pokopališče. Slovenski etimološki slovar navaja tudi narečni pomen: duše nekrščenih otrok. Izhodiščno »n?v?je« je kolektiv od praslovanske besede n?v? = mrtvec, ki se ohranja na primer v staroruskem nav? (mrtvec), v stari češčini pa je »náv« onstranstvo ali pekel. Vse te in sorodne besede v letonščini, stari pruščini, gotskem in starem nordijskem jeziku izhajajo iz indoevropščine. Vsem je znana tudi beseda navček, ki označuje mali zvon, s katerim so zvonili umirajočim ali že preminulim.
Spomeniški park
Navje je spominski park osebnosti, ki so soustvarjale slovensko kulturo in znanost. Je kulturni in zgodovinski spomenik, nekateri ga označujejo kot slovenski Panteon, najdemo pa tudi oznake gaj slave, skromna njiva miru in slave, njiva časti. Navje leži severno od ljubljanske železniške postaje, ob Robbovi ulici. Glavni vhod v spominski park je na Vilharjevi cesti. Na začetku parka so vidni vzidani fragmenti starih nagrobnikov. Marijan Zadnikar je leta 1949 napisal, da je arhitekt z razporeditvijo nagrobnikov zaslužnih Slovencev in drugih mojstrov ustvaril lapidarij našega mlajšega kamnoseštva in so bili tako vsaj nekateri skrbno kamnoseško obdelani nagrobniki rešeni pred uničenjem.
Znotraj arkad so na ogled pisateljska grobnica, spomeniki Valentinu Vodniku, Matiji Čopu, Emilu Korytku, Josipu Jurčiču, Ivanu Groharju, politiku dr. Antonu Korošcu, ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradeckemu in njegovi družini ter mnogim drugim. Zunaj arkad in na zelenih površinah stojijo nagrobniki Plečnikovih staršev, Jerneja Kopitarja, Janka Kersnika, glasbenika Gregorja Riharja, duhovnika Luke Jerana, pravnika Blaža Crobatha …
Pred ureditvijo Navja je bilo na tem območju več kot stoletje in pol pokopališče svetega Krištofa z istoimensko cerkvijo. Blizu je bilo tudi evangeličansko pokopališče.
Kaj pomeni beseda navje?
Beseda navje v mitološkem izrazju označuje bivališče mrtvih, je starinska beseda za pokopališče. Slovenski etimološki slovar navaja tudi narečni pomen: duše nekrščenih otrok. Izhodiščno »n?v?je« je kolektiv od praslovanske besede n?v? = mrtvec, ki se ohranja na primer v staroruskem nav? (mrtvec), v stari češčini pa je »náv« onstranstvo ali pekel. Vse te in sorodne besede v letonščini, stari pruščini, gotskem in starem nordijskem jeziku izhajajo iz indoevropščine. Vsem je znana tudi beseda navček, ki označuje mali zvon, s katerim so zvonili umirajočim ali že preminulim.
Spomeniški park
Navje je spominski park osebnosti, ki so soustvarjale slovensko kulturo in znanost. Je kulturni in zgodovinski spomenik, nekateri ga označujejo kot slovenski Panteon, najdemo pa tudi oznake gaj slave, skromna njiva miru in slave, njiva časti. Navje leži severno od ljubljanske železniške postaje, ob Robbovi ulici. Glavni vhod v spominski park je na Vilharjevi cesti. Na začetku parka so vidni vzidani fragmenti starih nagrobnikov. Marijan Zadnikar je leta 1949 napisal, da je arhitekt z razporeditvijo nagrobnikov zaslužnih Slovencev in drugih mojstrov ustvaril lapidarij našega mlajšega kamnoseštva in so bili tako vsaj nekateri skrbno kamnoseško obdelani nagrobniki rešeni pred uničenjem.
Znotraj arkad so na ogled pisateljska grobnica, spomeniki Valentinu Vodniku, Matiji Čopu, Emilu Korytku, Josipu Jurčiču, Ivanu Groharju, politiku dr. Antonu Korošcu, ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradeckemu in njegovi družini ter mnogim drugim. Zunaj arkad in na zelenih površinah stojijo nagrobniki Plečnikovih staršev, Jerneja Kopitarja, Janka Kersnika, glasbenika Gregorja Riharja, duhovnika Luke Jerana, pravnika Blaža Crobatha …