Za tradicionalno gradnjo na Kozjanskem je značilna zidava z lesom in kamnom, izdelava apnenih ometov, uporaba slamnate kritine in priprava barvnih opleskov iz apna ter naravnih pigmentov. Po vsem tem se Stegenškova domačija ni prav nič razlikovala od podobnega tipa hiš, ki so prepoznavne v tem prostoru. Njena posebnost je bila v stavbnih in likovnih detajlih, ki so bili odraz mojstrskih znanj zidarjev, tesarjev in pleskarjev ter so kazali na naročnikovo dojemanje bivanjske kulture.
Na simpoziju Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva leta 2005 v Mariboru je bil predstavljen pomen Stegenška za slovensko umetnostno zgodovino, opozorjeno pa je bilo tudi na skrb vzbujajoče stanje njegove domačije. Sprejeta je bila pobuda preučitve možnosti za njeno ohranitev.
Kljub številnim prizadevanjem je bil še en biser kozjanske arhitekture za vedno izgubljen. O njenem obstoju pričajo danes le fotografije, strokovni članki ter spomin na svojemu poslanstvu predanega duhovnika in pionirja slovenske umetnostne zgodovine.