Prvo obdobje od leta 1946 do 1963 je zaznamovano predvsem s pomanjkanjem inštrumentov, notnega gradiva in prostora za vaje. Prva velika zasedba plesnega orkestra Žab je igrala v sestavi: štirje saksofoni, dve trobenti, dve pozavni, klavir, bas kitara in bobni.
Program prvih javnih nastopov v gostišču na Skalni kleti in pozneje tudi na Zelenem travniku za kvart LMS Jožefov hrib je že bil evropski – od La palome do drugih znanih šlagerjev. Igrali so za vsakogar nekaj, a najraje plesno glasbo. Zgledovali so se po plesnem orkestru Radia Ljubljana in po velikem, znanem orkestru Glenna Millerja. Takratna oblast nad njimi ni bila navdušena, zato pa toliko bolj plesalci. Za oblast so Žabe namreč takrat igrale preveč »amerikansko«. Vendelin Videc se je celo moral zagovarjati na UDBI, pri čemer mu je prišlo prav znanje ruščine. Na notnem gradivu, na katerega so v cirilici napisali izmišljeno ime Josifa Garlandoviča, je dokazoval, da orkester igra tudi sovjetske skladatelje. Navedeni dogodek je bil kasneje uporabljen kot motiv v slovenskem filmu Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica.
Prvi vidnejši nastop za ples je bil že leta 1946. Naslednje leto pa je že prvi večji nastop na plesu v veliki unionski dvorani današnjega Celjskega doma. V naslednjih letih si sledijo nastopi predvsem v Celju in okolici. Po sedemnajstih letih delovanja je v orkestru prišlo do prve in doslej tudi edine resne krize. Prekinitev, ki je bila predvsem posledica odhoda nekaterih članov orkestra na študij v Ljubljano, je trajala osem let in v tem času so se preostali Žabarji »polno zaposlili« v dveh manjših sestavih, Oktavi in Metronomu.
Več podatkov o navedenem obdobju v brošuri 30 let Zabavnega orkestra Žabe.
