Zanimiv opis gradu Ravne in grajske posesti iz začetka 19. stoletja hranijo v celovškem arhivu in ga je spisal Thurnov namestnik Carl pl. Scheuchenstuel. Dr. Karla Oder je v znanstvenem članku Ravenski dvorci in gradovi (Kronika 2008) povzela njegovo vsebino:
V prvem nadstropju je tlorisna razporeditev prostorov obsegala lesen pokrit »gank« ali hodnik na vrtni strani, predsobo, tri velike sobe in tri male kabinete ter prenovljeno garderobo. Dve sobi in kabinet so bili v letu 1819 prepleskani in opremljeni z žaluzijami. Podstrešje je bilo urejeno v dveh etažah, od katerih je spodnja ležala točno nad sobami v prvem nadstropju in služila shrambi žita. Zgornja je bila povsem prazna in namenjena hrambi drugih stvari. V zapisu je omenjen tudi novo urejen vremenski drog, ki naj bi varoval stavbo pred strelo.
Grad je imel tudi vinsko klet in prostorno klet za zelenjavo. V pritličju so bili obokana kuhinja, dve obokani manjši shrambi, v stolpu je bila soba za posle. Ob izhodu na vrt je bil kurnik.
Ob gradu je stala kapela sv. Janeza Nepomuka, filiala farne cerkve Device Marije na Jezeru, od koder jo je s svetimi mašami proti plačilu 7 goldinarjev oskrboval župnik vsak kvaterni teden, s pridigo pa tudi na praznik sv. Janeza Nepomuka.
Ob kapeli je stala žitna kašča, ki je imela v pritlični lopi nameščeno stiskalnico za sadje, nadalje sobo za služničad, pisarno ter kamro za mleko in orodje. V prvem nadstropju so bili velika, a ne bivalna soba, predsoba, dva obokana prostora in posebna kamra za krmo. Zgoraj je bilo prostorno podstrešje.
Vsa gospodarska poslopja je pokrivala ena streha. Konjski hlev, v katerem je bilo prostora za 8 konj, je obsegal še v celoti obokano pripadajočo kamro za krmo; volovski hlev je imel prostora za 5 parov volov, kravji hlev pa za 15 krav. Pod isto streho sta bila še hlev za 10 telet oziroma mladih goved in obokan hlev za vzrejo 20 in več prašičev. V tem delu je stala še obokana pralnica. Vsi objekti so bili obnovljeni in takrat v dobrem stanju. Vzreja konjev, volov in krav je bila prosta. Pod isto streho so bili še gumno in ob kuhinji prostorna soba za goste, nad katero je bil nameščen stolp z uro.
Temu nasproti je stalo na zidanem stebru v posebni stavbi drugo gumno z dvema prostoroma za seno in slamo, pod katerima je bil odprt prostor za vozove, les in drugo. Za to stavbo je stal velik kozolec, toplar, za sušenje snopov. Imel je 8 zidanih podpornih stebrov in dvojni pod za sušenje detelje. Vsa gospodarska poslopja so bila v dobrem stanju, le kritina je bila potrebna izboljšave.
Grajski stavbi je poleg velikega, z latami ograjenega kuhinjskega in sadnega vrta pripadalo še 13,4 ha njiv, ki so ležale na ravnini ob gradu ob Lappovem travniku in Janetovi njivi. Nadalje 12.1 ha travnikov, od katerih je bil največji in je najbolje oskrboval s senom na Poljani pri Pristavi. Drugi, povsem mahovnati travniki so ležali nad njivami. Grajski hrib je obdajal v delu s sadjem posajen pašnik z obsegom 0,75 ha.
Istočasno je do grajskih njiv segal grajski gozd v velikosti 0,86 ha. Kot sestavni del grajske posesti je služil zgolj hišam pristave. Omenjen je gospod Lax, ki je ta gozd popolnoma zamejil. Omenjeno pristavo so vedno dajali v zakup. Leta 1819 jo je užival namestnik Sabaria, skupaj z dajatvami tlake podložnikov.
Podložniki tega gradu so bili z malim pravom pristojni k skrbnemu uradu Pliberk. Od njiv so letno dajali 15 goldinarjev desetine fari Device Marije na Jezeru.
Del grajske posesti so bile še Katnikova kajža (bajta), Šiboldov mlin in »Hammerhaus«. Katnikova bajta je stala pod grajskim gozdom, v njej pa je živel gozdar. Hiša je imela lopo, kuhinjo, sobo in ločeno, zaprto podstrešje. Pred hišo je stal hlev s prostornim skednjem in kletjo. Vse stavbe so bile lesene, a v celoti obnovljene in v dobrem stanju. K hiši niso pripadale njive, zato je namestnik gozdarju dovolil uporabo manjše njive.
Šiboldov mlin je pripadal grajski pristavi in je stal nekoliko odmaknjen na potoku Barbara. Uporabljal ga je namestnik. Ob zidanem mlinu je stala prav tako zidana hiša z lopo, kuhinjo in dvema sobama ob podstrešju. K mlinu je sodilo še 0,57 do 0.85 ha njiv in travnikov in 0,57 ha Mihlovega, povsem mladega gozda, ki ga je leta 1812 ogradil gospod Lax.
Leta 1828 je stavbna parcela z gradom, hlevom in dvoriščem merila 1.933 m?, v Thurnovi posesti pa je bila tudi stavbna parcela s fužino, gostilno in dvoriščem v velikosti 2.205 m?.
Grad je imel tudi vinsko klet in prostorno klet za zelenjavo. V pritličju so bili obokana kuhinja, dve obokani manjši shrambi, v stolpu je bila soba za posle. Ob izhodu na vrt je bil kurnik.
Ob gradu je stala kapela sv. Janeza Nepomuka, filiala farne cerkve Device Marije na Jezeru, od koder jo je s svetimi mašami proti plačilu 7 goldinarjev oskrboval župnik vsak kvaterni teden, s pridigo pa tudi na praznik sv. Janeza Nepomuka.
Ob kapeli je stala žitna kašča, ki je imela v pritlični lopi nameščeno stiskalnico za sadje, nadalje sobo za služničad, pisarno ter kamro za mleko in orodje. V prvem nadstropju so bili velika, a ne bivalna soba, predsoba, dva obokana prostora in posebna kamra za krmo. Zgoraj je bilo prostorno podstrešje.
Vsa gospodarska poslopja je pokrivala ena streha. Konjski hlev, v katerem je bilo prostora za 8 konj, je obsegal še v celoti obokano pripadajočo kamro za krmo; volovski hlev je imel prostora za 5 parov volov, kravji hlev pa za 15 krav. Pod isto streho sta bila še hlev za 10 telet oziroma mladih goved in obokan hlev za vzrejo 20 in več prašičev. V tem delu je stala še obokana pralnica. Vsi objekti so bili obnovljeni in takrat v dobrem stanju. Vzreja konjev, volov in krav je bila prosta. Pod isto streho so bili še gumno in ob kuhinji prostorna soba za goste, nad katero je bil nameščen stolp z uro.
Temu nasproti je stalo na zidanem stebru v posebni stavbi drugo gumno z dvema prostoroma za seno in slamo, pod katerima je bil odprt prostor za vozove, les in drugo. Za to stavbo je stal velik kozolec, toplar, za sušenje snopov. Imel je 8 zidanih podpornih stebrov in dvojni pod za sušenje detelje. Vsa gospodarska poslopja so bila v dobrem stanju, le kritina je bila potrebna izboljšave.
Grajski stavbi je poleg velikega, z latami ograjenega kuhinjskega in sadnega vrta pripadalo še 13,4 ha njiv, ki so ležale na ravnini ob gradu ob Lappovem travniku in Janetovi njivi. Nadalje 12.1 ha travnikov, od katerih je bil največji in je najbolje oskrboval s senom na Poljani pri Pristavi. Drugi, povsem mahovnati travniki so ležali nad njivami. Grajski hrib je obdajal v delu s sadjem posajen pašnik z obsegom 0,75 ha.
Istočasno je do grajskih njiv segal grajski gozd v velikosti 0,86 ha. Kot sestavni del grajske posesti je služil zgolj hišam pristave. Omenjen je gospod Lax, ki je ta gozd popolnoma zamejil. Omenjeno pristavo so vedno dajali v zakup. Leta 1819 jo je užival namestnik Sabaria, skupaj z dajatvami tlake podložnikov.
Podložniki tega gradu so bili z malim pravom pristojni k skrbnemu uradu Pliberk. Od njiv so letno dajali 15 goldinarjev desetine fari Device Marije na Jezeru.
Del grajske posesti so bile še Katnikova kajža (bajta), Šiboldov mlin in »Hammerhaus«. Katnikova bajta je stala pod grajskim gozdom, v njej pa je živel gozdar. Hiša je imela lopo, kuhinjo, sobo in ločeno, zaprto podstrešje. Pred hišo je stal hlev s prostornim skednjem in kletjo. Vse stavbe so bile lesene, a v celoti obnovljene in v dobrem stanju. K hiši niso pripadale njive, zato je namestnik gozdarju dovolil uporabo manjše njive.
Šiboldov mlin je pripadal grajski pristavi in je stal nekoliko odmaknjen na potoku Barbara. Uporabljal ga je namestnik. Ob zidanem mlinu je stala prav tako zidana hiša z lopo, kuhinjo in dvema sobama ob podstrešju. K mlinu je sodilo še 0,57 do 0.85 ha njiv in travnikov in 0,57 ha Mihlovega, povsem mladega gozda, ki ga je leta 1812 ogradil gospod Lax.
Leta 1828 je stavbna parcela z gradom, hlevom in dvoriščem merila 1.933 m?, v Thurnovi posesti pa je bila tudi stavbna parcela s fužino, gostilno in dvoriščem v velikosti 2.205 m?.
