Feliks Urbanc je bil v Ljubljani uveljavljen trgovec. Kakor izhaja iz časopisnih nekrologov ob njegovi smrti maja leta 1937, sta on in njegova sestra izhajala iz Drnovega pri Krškem. Starša sta zelo zgodaj izgubila, zato je zanju skrbela mamina družina iz Brežic. Stari oče je poskrbel, da se je mladi Feliks izučil trgovske obrti pri prvi večji trgovski hiši Kraljič v Brežicah, kjer je zaradi marljivosti in nadarjenosti kmalu postal poslovodja. Potem je odšel v Kranj, kjer je zaradi svojih izrednih zmožnosti postal družabnik velike Krisperjeve trgovske hiše.
Pri Krisperju se je Urbanc poročil z domačo hčerko Fani. Krisperjeva trgovina se je nato preimenovala v novo firmo »Krisper in Urbanc«, pozneje pa je Krisper iz podjetja izstopil ter je Urbanc sam ostal lastnik. Leta 1880 je Urbanc kupil Jamškovo trgovino Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, ki jo je vodil poleg trgovine v Kranju. Leta 1902 je začel v Ljubljani zidati veliko trgovsko palačo. Iz Kranja se je v Ljubljano dokončno preselil leta 1903. Trgovino v Kranju je vodil potem kot podružnico še do konca avstrijske monarhije skupaj s podružnico Pod Trančo; tedaj je obe podružnici opustil ter vodil le še glavno podjetje na Sv. Petra cesti, ki ga je dvignil na visoko raven.
Politično se ni udejstvoval, bil pa je zaveden Slovenec. Bil je med ustanovitelji Mestne hranilnice ljubljanske ter ostal v njenem odboru do leta 1914. Bil je več let cenzor pri Narodni banki, zastopal je trgovski stan v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Za trgovstvo se je zanimal skoraj do zadnjega dne ter je s svojim sinom Francem celih štirideset let deloval za podjetje. Bil je tudi član Ljubljanskega Sokola. (Gl.: Letno poročilo Ljubljanskega Sokola, 1937)
Časniki so ob njegovi smrti poročali, da sta Ljubljana in slovenski trgovski svet izgubila enega svojih najbolj znanih in najuglednejših predstavnikov. Do pozne starosti je ohranil nenavadno bistrost, duševno in telesno čilost. Predstavljal je tip človeka, ki si je sam s svojo sposobnostjo in iznajdljivostjo pridobil pomemben položaj v družbi; s kakršnimi se upravičeno lahko ponaša zlasti starejša generacija. Najvidnejši dokaz njegove podjetnosti je postala trgovska palača na vogalu nasproti frančiškanski cerkvi, ki je zrasla leta 1902 in od koder uživa Urbančeva veletrgovina daleč po Sloveniji z ničemer kaljen ugled solidnega veletrgovskega podjetja. Poleg funkcije v odboru Mestne hranilnice je neko obdobje sedel tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Za razvedrilo je imel jahalni šport, kateremu je ostal zvest do štiriinosemdesetega leta. Zadnja leta življenja je vsako jutro jahal po Večni poti okrog Rožnika. Vodstvo podjetja je na starost predal v roke svojemu najstarejšemu sinu Francu, ki mu je bil zanesljiva opora že od leta 1904, drugi sin Josip pa je bil od leta 1922 vpisan kot družabnik. Hčerka Mici je vdova znanega ljubljanskega trgovca Ivana Perdana. Dva otroka Feliksa Urbanca sta umrla v mladih letih.
