S temi uvodnimi besedami Marine Bobič se je 29. 11. 1962 prvič v eter oglasila radijska postaja Tržič. Na domoznanski prireditvi »Gor pa dol po pvac …« smo se o spominih na delo in sodelavce v času Radia Tržič pogovarjali s soustvarjalci programa. V prispevku je pri sodelavkah radia naveden priimek iz obdobja, ko so tam delale, saj se jih poslušalci najbolj spominjajo po tem. Ker v nekaterih primerih ni povsem jasno, katero verzijo priimka uporabiti, se za morebitne napake opravičujemo.
Pobudo za ustanovitev radijske postaje je dal takratni občinski odbor SZDL, glavni pobudnik je bil Edo Roblek, ki je skupaj z Vero Premrl (por. Jejčič), eno prvih domačih napovedovalk, sooblikoval njegov vsebinski program. Glavni namen je bila zapolnitev praznine na področju informiranja in obveščanja javnosti. V letu pred tem je namreč prenehalo izhajati lokalno glasilo Tržiški vestnik. Izhajanje vestnika dvakrat mesečno je bilo že sicer premalo za aktualno obveščanje. Vsak začetek je težak. Prvi 50-vatni oddajnik ni pokril območja celotne občine, tudi prostorska stiska je bila velika. V eni sobi so bili oddajnik, mešalna miza, gramofon in dva izposojena magnetofona. V sosednji sobi, »napovedovalnici«, ki je bila obložena z vrečami in preprogami za blaženje hrupa, pa šolska klop. Tehnična in prostorska podhranjenost torej, ki se je sčasoma izboljšala. Leta 1977 so delovanje iz občinskih prostorov na Trgu svobode 18 preselili v nekdanje prostore OŠ heroja Bračiča na Bračičevo ulico (danes Balos 4), od koder radio oddaja še danes.
V začetnem obdobju so ekipo Radia Tržič sestavljali napovedovalci Vera Premrl, Karl Smole, Marina Bobič (por. Bohinc) in Maja Gradišar. Glavni urednik je bil Štefan Brezavšček (leta 1974 ga je za dve leti nadomestil Marjan Ogrin), tehnika Miloš Babič in Milko Roblek. Po odhodu Karla Smoleta sta se ekipi napovedovalcev oz. zunanjih sodelavcev pridružila Nenad Antonič (šport, ansambel Radia Tržič, kultura) in Sanda Piškur.
