Univerzitetna knjižnica Maribor

Zametki knjižnice segajo v leto 1903, ko je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Ta se je po koncu prve svetovne vojne preoblikovala v Študijsko knjižnico. Med drugo svetovno vojno so nacisti zasedli prostore knjižnice in z njo knjige, ki so bile leta 1945 repatriirane. Leta 1958 je bil sprejet statut, v katerem je bila knjižnica opredeljena kot osrednja znanstvena knjižnica za območje Maribora in njegove okolice. Leta 1964 je postala osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov in se leta 1975 preimenovala v Univerzitetno knjižnico Maribor. Leta 1996 je z odlokom o preoblikovanju Univerze knjižnica postala 11. članica Univerze v Mariboru. Stavbo, ki je bila zgrajena za knjižnično dejavnost, je dobila 25. novembra 1988. Leta 1998 je pod svoje okrilje dobila Maistrovo knjižnico. V letu 2007 se je posodobila ponudba informacijskih virov v elektronski obliki. Z vzpostavitvijo Digitalnega repozitorija UKM (DR UKM) leta 2017 knjižnica danes ponuja digitalizirane vsebine uporabnikom 24 ur 7 dni v tednu.

1903—1952

Zametki knjižnice segajo v leto 1903, ko je bila ustanovljena knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Organizacija znanstvene knjižnice Zgodovinskega društva je bila trdno v rokah uglednih znanstvenikov. Odbor Zgodovinskega društva je na prvi seji 28. maja 1903 imenoval za knjižničarja in arhivarja Avgusta Stegenška. Za njeno rast je značilno, da so jo omogočili predvsem knjižni darovi in zapuščine slovenskih izobražencev, zamene društvenega glasila Časopis za zgodovino in narodopisje, pa tudi denarni in materialni prispevki kreditnih zavodov, meščanov in mnogih pohorskih kmetov.

Leta 1918 je izšla Uredba o obveznih izvodih, s katero je knjižnica dobila pravico do obveznih izvodov z območja Slovenije in tako postala javna knjižnica. Izenačila se je s sorodnimi ustanovami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.

Po prvi svetovni vojni se je ustanovila Študijska knjižnica, njen status se je pravno uredil leta 1925, ko je postala ustanova mesta Maribor. Pred drugo svetovno vojno je knjižnica imela »kot prva in največja slovenska znanstvena knjižnica na Štajerskem za severovzhodni del našega naroda« izredno velik pomen.

Med vojno so nacisti zasedli prostore knjižnice ter odstavili ravnatelja prof. Janka Glazerja. Večji del knjižnice je bil prepeljan v Gradec. Leta 1945 se je vrnila četrtina predvojnih fondov.

Dne 10. septembra 1945 je bila sprejeta uredba Ministrstva za prosveto o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, novomeško in mariborsko okrožje. Knjižnica je bila formalno ustanovljena 1. marca 1946. Postala je vzorec za takrat nastajajoče okrožne študijske knjižnice.

Leta 1952 je dobila nove prostore v Prešernovi ulici.

1952—1990

Leta 1958 je bil sprejet statut, v katerem je bila knjižnica opredeljena kot osrednja znanstvena knjižnica za območje Maribora in njegove okolice. Tega leta je dr. Ivan Dornik začel z bibliografsko obdelavo člankov in objav v starejših slovenskih časnikih in revijah o preteklosti Maribora in slovenske Štajerske, kar sodi med začetke domoznanske dejavnosti v knjižnici.

Leta 1964 je postala osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov.

Dr. Bruno Hartman je 1. septembra 1965 prevzel vodenje knjižnice. Leta 1970 se je Študijska knjižnica preimenovala v Visokošolsko in študijsko knjižnico v Mariboru. Statut iz leta 1973 je opredelil njene naloge kot naloge osrednje knjižnice visokošolskih zavodov, kot splošne znanstvene knjižnice in kot arhivske knjižnice. Že leto pozneje je dr. Bruno Hartman izdelal Projekt Visokošolskega knjižničarstva v Mariboru.

Kot enakopravna soustanoviteljica Univerze v Mariboru se je leta 1975 preimenovala v Univerzitetno knjižnico Maribor.

Leta 1983 je knjižnica dobila linijo za interaktivno povezavo z Računalniškim centrom Univerze v Mariboru. Začel se je intenzivni vnos podatkov o uporabnikih in skrajšanih bibliografskih opisov monografskih publikacij v podatkovno zbirko – prehod na računalniški način izposoje (1984). UKM je postala prva knjižnica v državi, ki je s programsko opremo, ki jo je razvil Računalniški center Univerze v Mariboru v sodelovanju z bibliotekarji UKM, računalniško podprla izposojo.

Leta 1985 se je začela uporaba prve verzije kataloga OPAC in nastal je elaborat Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižnično informacijskem sistemu – osnova za uvajanje informacijske tehnologije v domoznansko delo. Izdelan je bil tudi elaborat Računalniško podprti sistem bibliografske evidence raziskovalnega dela na Univerzi v Mariboru (standard UNIMARC).

Stavbo, ki je bila zgrajena za knjižnično dejavnost, je dobila 25. novembra 1988. Novo stavbo so zavestno načrtovali ob obstoječi stavbi nekdanje hranilnice, ki je bila predvidena za prihodnji rektorat. S tem naj bi na tem prostoru nastalo univerzitetno središče. Organizirana je bila simbolična selitev knjižničnega gradiva z »živo verigo«, v kateri je sodelovalo več kot tisoč ljudi.

1990—2023, knjižnica na Gospejni 10

Leta 1996 je z odlokom o preoblikovanju Univerze knjižnica postala 11. članica Univerze v Mariboru. Statut Univerze v Mariboru je 21. januarja 1997 UKM opredelil kot osrednjo univerzitetno knjižnico.

Leta 1998 je pod svoje okrilje dobila Maistrovo knjižnico, eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem.

Leta 2007 je posodobila ponudbo informacijskih virov v elektronski obliki. Študenti, profesorji in raziskovalci Univerze v Mariboru lahko dostopajo do elektronskih virov tudi od doma.

V letu 2008 se je začela obnova knjižnične stavbe, in sicer s posodobitvijo bioklimatskih razmer z namenom ugodnejših pogojev za gradivo, uporabnike in zaposlene.

V avli knjižnice je bila v juniju 2009 odprta Turnerjeva čitalnica, kjer so na voljo slovenski in tuji časniki ter tedniki in časopisi.

V letu 2012 je pridobila nove prostore za skupinsko delo in namenila skrb za uporabnike s posebnimi potrebami.

Dne 1. marca 2013 je bila odprta nova čitalnica Univerzitetne knjižnice Maribor ČUK, kjer lahko uporabniki knjižnice študirajo vse do 24. ure.

Z vzpostavitvijo Digitalnega repozitorija UKM (DR UKM) leta 2017 ponuja digitalizirane vsebine uporabnikom 24 ur 7 dni v tednu in omogoča dostop do kulturne dediščine za raziskovanje.

Leta 2018 je Maistrova knjižnica dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.

Leta 2019 je bila Univerzitetni knjižnici Maribor predana Glazerjeva knjižnica.

Leta 2021 je bila uvedena storitev ČUKomat.

V letu 2022 je bila ustanovljena Slovenska skupnost odprte znanosti, ki jo koordinira UKM.

Knjižnica danes v številkah

1.246.637 enot gradiva
7.611 aktivnih uporabnikov
142.700 izposoj
75 baz podatkov (e-virov)
439.55 e-revij
271.565 e-knjig
3.185 923 doktorskih dizertacij in zaključnih del
35.858 digitaliziranih enot
163.714 enot gradiva v prostem pristopu
200.000 obiskovalcev
95 javnih dogodkov
8.579 m² uporabne površine
463 čitalniških mest
5 čitalnic
26 študijskih sob
7 posebnih zbirk
5.095 ur odprtosti knjižnice in čitalnice ČUK

Iz zakladnice UKM

Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine je v UKM stara že 120 let, saj so si jo ustanovitelji Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko že leta 1903 zadali kot osrednjo nalogo. Bogata zbirka rokopisov, zapuščin ter raritetnega gradiva, ki se je od tedaj nabrala v knjižnici, dokazuje njeno uspešno realizacijo. V svojih depojih UKM hrani več kot milijon enot gradiva, od tega veliko starejšega in dragocenega gradiva, ki je edinstveno in izvirno iz več razlogov. Lahko je zanimivo za lokalno okolje, ker ga UKM hrani zaradi svojega poslanstva, domoznanske vsebine ali nasploh zaradi fizične ali pojavne oblike. Prav to so redkosti UKM, ki jo odlikujejo in razlikujejo od drugih knjižnic. Vsebinsko pa opozarja na široko kulturno komponento tega prostora. Med njimi je tudi najstarejše delo, ki ga hrani UKM v Rokopisni zbirki. Gradivo je digitalizirano in dostopno v Digitalnem repozitoriju UKM v zbirki Iz Zakladnice UKM (https://dr.ukm.um.si/).

Najstarejše delo v UKM je latinska rokopisna knjiga Petra Lombarda, teologa, rojenega okoli leta 1100. Mariborski izvod Štirih knjig sentenc je prepis Lombardovega izvirnega dela iz 12. stoletja. Delo je bilo prepisano v drugi polovici 12. stoletja. Sestavljeno je iz uvoda in štirih knjig, ki jih uvaja pet večbarvnih inicial z ornamenti in figurami. Obsega 210 pergamentnih listov ter je bogato iluminirano. Štiri knjige sentenc veljajo za temeljno teološko delo srednjega veka. Delo je napisal ok. leta 1150, v njem pa je sistematično prikazal teološka znanja tistega časa.

Maistrova knjižnica: Leta 1998 je družina Maister z darilno pogodbo izročila osebno knjižnico generala, pesnika in bibliofila Univerzitetni knjižnici Maribor, ki se je zavezala, da bo knjižnico ohranila kot separatno zbirko. V letu 2014 je bila Maistrova knjižnica preurejena po vzoru ureditve knjižnice v njegovem času. Leta 2018 je Maistrova knjižnica dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. Gre za bibliofilsko knjižnico. Rudolf Maister je po selekcijskih kriterijih ustvaril eno najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. Obsega več kot 6.000 enot gradiva, ki je vneseno v vzajemni katalog.

Glazerjeva knjižnica: leta 2019 je bila UKM predana Glazerjeva knjižnica, ki ima več kot 4.700 enot, avtentično opremo, pohištvo, umetniške predmete ter bogastvo rokopisov in drugega dokumentarnega gradiva. Knjižnica je do prenosa v UKM domovala v Rušah v hiši pesnika in dolgoletnega ravnatelja knjižnice Janka Glazerja.

120 let Univerzitetne knjižnice Maribor danes