Naši kraji pod Karavankami v Tržiški župniji sodijo med tiste alpske pokrajine v Sloveniji, kjer je poleg številnih cerkva še veliko nabožnih podob – znamenj v zunanjem prostoru. V tem zapisu je opisanih 95 znamenj. Po namenu postavitve teh zasledimo, kakšne življenjske preizkušnje so doživljali ljudje in naši kraji kot kugo, pohode Napoleonovih vojska, obe svetovni vojni v 20. stoletju, nesrečne smrti pri delu, drvarjenju, pod plazovi in tudi srečne vrnitve iz vojska, ozdravitve ter prošnje za srečo rudarja, oglarja, čevljarja, fužinarja, idr.
Najstarejše, pri nas ohranjeno je Šentanekovo znamenje pod cerkvijo Sv. Ane, ki je iz 17. stoletja. Tudi znamenje Janeza Nepomuka ob zgornjem mostu v Tržiču je bilo zelo staro, sedaj pa je pozidana že kot tretja kapelica.
Za simbolično postavitev v božje ali svetniško varstvo so od 19. stoletja zidali kapelice, vse do današnjih dni, ki pa se že razlikujejo od prejšnjih baročnih. Pri opremljanju kapelic so mnoge poslikane s freskami, kar je lepo, le pri obnovah je to visok strošek. Freske so dela neznanih avtorjev, v 20 stol. so jih restavrirali: M. Bradaška ml. in Vinko ter Marko Tušek. Nekateri leseni kipi so dobra dela tirolskih delavnic, nekaj mavčnih je kupljenih v Ljubljani, novejša dela pa so iz delavnice kiparja V. Ribnikarja. Podobe na lesu so dela Marka in Leopolda Layerja, pri dolinskih Gašperčka, novejša pa Vinka Ribnikarja. Kovinska vrata, mreže na oknih in križe na strehah so kovali domači kovači, v sedanjem času pa v TIKO Tržič in UKO Kropa.
V župniji sta bili med vojnama tudi dve večji kapeli, ena na Skali, druga v Dekliškem domu. Nekaj kapelic je posvečenih Kristusovemu trpljenju, katerega so v prejšnjih časih podoživljale s pesmijo, molitvijo in meditacijo skupine vernikov, v postnem času pri Kalvariji na Čegeljšah in Ecce homo v Tržiču. Mariji, ki je velika priprošnjica pri Bogu, se pri kapelicah, posvečenih njej, opravljajo skupinske pobožnosti. Tako sta znani: na Ravnah kapelica Matere ljubezni in Lenartova kapelica Marije Pomočnice v Dolini. Prenekatero znamenje ob koncu naselja je bilo namenjeno kot mrliško, da se ob pogrebu soseska poslovi od pokojnika in mu odpusti morebitne zamere. Tak je bil Bistriški križ na dnu Kunternice. Zavetnik v znamenju – priprošnjik pri Bogu je lahko tudi kažipot k cerkvicam, kot znamenja sv. Jožefa, sv. Katarine in sv. Ane. Nabožna okrasja na hišah imajo v Dolini pri Kušpegarju, v Čadovljah pri Jamenšku in Tišlerju, v Tržiču pa na Ferbarjevi hiši na trgu.
Precej znamenj so podrli s pretvezo modernizacije cest, tako med okupacijo v drugi svetovni vojni na Koroški cesti in po njej, na Cankarjevi in Blejski ter cesti v Dolino. V zadnjih desetletjih je postavljeno nekaj nadomestnih in novih znamenj, stara pa so skoraj vsa obnovljena, ker se je čas spreminjal.
Številčno stanje znamenj v letu 2005 je sledeče:
v Tržiču imamo 8 kapelic, 2 slopni, 1 zidno fresko, 18 znamenj, skupno je 29.
Odstranjeno: 4 kapelice,2 kapeli, 1 zidna freska in 13 znamenj, skupaj 20.
Pri Sv. Ani je 1 kapelica, 2 zidani znamenji, 1 freska in 5 znamenj, skupaj 9.
Odstranjenih: 1 kapelica in 6 znamenj, skupaj 7.
V Čadovljah, Dolini in Jelendolu je 8 kapelic, 4 freske in 11 znamenj skupaj 23.
Odstranjenih je bilo 6 znamenj.
Planina Kofce ima 1 kapelo.
Pri treh hišah v Čadovljah in Dolini so freske in znamenja v opisu pod isto številko in naslovom, v statističnem pregledu pa upoštevana ločeno.
Skupno je: 18 kapelic, 4 zidana znamenja, 6 fresk in 34 drugih znamenj, tj. 62.
Odstranjenih: 33 znamenj. Tako imamo skupaj opisanih 95 znamenj.
Naglasiti moramo, da verniki nekdaj in danes ta znamenja s spoštovanjem vzdržujejo, tako po namenu in kot vredno narodno dediščino.
Tu so znamenja razporejena tako, kakor bi se skupaj podali na ogled znamenj po tržiških ulicah in obeh dolinah. Opisana so tudi tista, katerih ni več, pa se jih starejši prebivalci še spominjajo.
Viri:
Avguštin C. Tržič in okolica, Zavod za spomeniško varstvo SRS, Ljubljana,1970.
Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo, župnijski list, 1924-1940, letniki 1925-26.
Cevc T., Primožič I. Kmečke hiše v Karavankah, Znanstveno raziskovalni center SAZU Ljubljana, 1988, str. 186- 188.
Kragl V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, 1936.
Kragl V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, 1994 .
Kronika župne cerkve Tržič, 1880 do 2005.
Oznanila župnije Marijinega oznanjenja Tržič, Župni urad Tržič, 1989 do 2004.
Rakovec S. Steze in pota okoli Tržiča, Tržiški vestnik, 1953 do 1957.
Ramovš A. Barviti trogkofelski apnenec Dovžanove soteske: lepotni spev narave, Občina Tržič, 2002, str. 32.
Zadnikar M. Znamenja na Slovenskem, Ljubljana, 1964.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj, kustosinja Damjana Pečnik (ustni vir).
