Na pepelnico dopoldan so nas peljali na Verd do skladišča, da smo dobili paradno vojaško obleko vsake vrste: preveliko, premajhno, strgano in raznih barv. Hodili smo menjat za pravo velikost, kar je skladiščnika ujezilo, da je začel nad nami kričati: »Za v mesnico ste že dobri!«
To so bile prave tolažilne besede ali resnične. Potem smo si sami po velikosti zamenjali. To je bil prizor: prvič v vojaški obleki. Bili smo krasno uniformirani, nekateri rudeče hlače, višnjevo bluzo, sivo kapo ali nasprotno, pisani smo bili kakor kalini. Smejali smo se drug drugemu, čeprav se niti poznali nismo med seboj.
P. Naglič, 2007