V šolskem letu 1948/1949 so bile uvedene interesne dejavnosti. Izrazi za interesne dejavnosti so se skozi čas spreminjali, bile so svobodne dejavnosti, obšolske dejavnosti in prostočasne dejavnosti, šole so jih uvajale, a vedno z namenom razvijanja interesov učencev in kakovostnega preživljanja prostega časa. Pionirji so skozi vse leto oskrbovali vrt šolske kuhinje in se učili vrtnarjenja in sadjarskih veščin. Ustanovili so šahovski krožek, vodil ga je Franc Sekavčnik, naravoslovni krožek je vodil Ožbe Lodrant, pojavljali so se pevski zbor, dramski, telovadni in gradbeni krožek, nogomet ter telovadba, vsako leto so se dejavnosti spreminjale glede na osebje. To so bili zametki današnjih izbirnih vsebin.
Kronika navaja, da je bila ena najbolj delavnih in ustvarjalnih učiteljic elementarka Mira Stres, ki je vodila pevski zbor in pripravljala proslave.
»Za dvig novega družbenega življenja, za dvig kulture na vasi je učiteljstvo dolžno sodelovati pri vseh danih prilikah,« je zapisal Ožbe Lodrant v šolski kroniki 30. septembra 1948.
Vsak učitelj je moral sodelovati pri množičnih organizacijah in prevzemati dodatne naloge za »dvig kulture na vasi«; Avgust Leštan, šolski upravitelj, je bil tajnik OF in predsednik Čebelarskega društva Prevalje; Ožbe Lodrant je bil prvi knjižničar ljudske knjižnice; Ivan Lebič je bil zelo prizadeven pevovodja več zborov in poslovodja pri Invalidskem združenju, pomagal je ljudem s pisanjem prošenj in raznih vlog; učiteljica Zofka Tasič je vodila Pionirski odred; Boris Stres je bil igralec in režiser itd.
Delo učiteljev je bilo odgovorno in zahtevno. Za svoja področja so pripravljali podrobne učne načrte na podlagi začasnega učnega načrta za osnovne in višje ljudske šole, ki ga je izdalo Ministrstvo za prosveto Ljudske Republike Slovenije. Učnemu načrtu so morali dati »življenje«. Na težave so naleteli v višjih oddelkih, saj je bilo znanje učencev zelo pomanjkljivo. Ni bilo učnih pripomočkov, zvezkov, svinčnikov, literature in učbenikov, le redki učenci so bili naročeni na mladinske publikacije tistega časa, Ciciban, Pionirski list, Pionir, Proteus, Mlada pota in Mladino, ter knjižni zbirki Čebelica in Sinji galeb.
Učitelji so se na eni strani morali nenehno izobraževati, na drugi pa se razdajati za dobro kraja in povezanosti šole s krajem. Bilo je zelo obremenjujoče, saj so morali veliko prostega časa posvetiti družbenemu delu v kraju, kar je »oblast« preverjala. Med okupacijo je bila uničena šolska knjižnica, vendar se je knjižni fond iz leta v leto povečeval.
Šolske oblasti so za učence višjih razredov v šolskem letu 1948/1949 uvedle mlečne kuhinje, avtobusne prevoze za oddaljene učence, zanje je bila v šoli brezplačna malica, drugi so malico plačevali. Šolsko kuhinjo je vodil šolski upravitelj za nižjo stopnjo Boris Stres, kuharica je bila dolga leta Tončka Stres. Mlečna kuhinja je dobivala podporo od OLO (Občinski ljudski odbor) in socialnega skrbstva.
V šolskem letu 1947/1948 so ustanovili kmetijsko nadaljevalno šolo, ki ni uspela zaradi nezanimanja »kmečke mladine«. Uspela pa je strokovno nadaljevalna šola na Prevaljah, obiskovalo jo je 54 učencev iz gospodarstva. Junija 1947 so bili prvi zaključni izpiti, v rangu srednje šole.
Leta 1950 je bila ostra zima in otroci niso prihajali k pouku, saj je veliko ljudi pestilo hudo pomanjkanje, in niso imeli zimskih čevljev ter toplih oblačil. V maju 1950 je odšlo 48 učencev na ekskurzijo v Kotlje, kjer so na Prežihov grob položili solzice.
Poleg obiskovanja različnih krožkov so učenci pridno sodelovali pri zbiranju starega papirja, tudi železa in stekla, denar so namenili za šolske izlete. Leta 1954 so v šoli delovali literarni, šahovski, fotografski, fizkulturni, sadjarsko-čebelarski krožek in pionirski pevski zbor.
V sklopu šole je deloval vrtec Dom igre in dela, ki si je prizadeval, da bi otroci v delovnem času svojih staršev imeli »vzorno nego, razvedrilo in vzgojo«. V šolskem letu 1952/1953 je pri Titovi štafeti sodelovalo 40 tekačev.