Koroška pisna dediščina v Koroški osrednji knjižnici
Ideali reformacije so v 16. stoletju med koroškimi Slovenci pognali močne korenine. Koroško protestantsko gibanje je bilo že od samega začetka v tesni povezavi s slovensko knjigo in številni danes ohranjeni izvodi protestantskih tiskov izvirajo iz Ziljske doline. V vasi Zagoriče, ki je veljala za pravo ‘utrdbo’ slovenskih protestantov, so našli številna besedila in rokopisne prepise.
Kmetje so skrbno varovali te knjige in jih prenašali iz roda v rod. Po zatrtju protestantstva so redke ohranjene pomenile tudi edino živo vez z jezikom. Zaradi stoletne rabe so se deli knjig poškodovali, zato so jih začeli dopolnjevati in prepisovati, tudi v celoti. In prav to je bil začetek koroškega bukovništva, literarnega fenomena, ki je značilen za Koroško in priča o njeni odpornosti.
Iz obdobja reformacije se je v Podjuni, pri Mlinarju na Blatu pri Pliberku, ohranil tudi izvirni izvod Dalmatinove Biblije. Knjigo so skrivali pred ognjem protireformacije, jo čuvali iz roda v rod. Ta častitljivi izvod z burno zgodovino je že od petdesetih let 20. stoletja najimenitnejša in najstarejša slovenska knjiga, ki jo hranimo v Koroški osrednji knjižnici. V silovitem valu protireformacije ob koncu 16. stoletja je zgorela večina slovenskih tiskov, a prav Dalmatinovi Bibliji je bilo na en način prizanešeno, saj jo je z iztrganim naslovnim listom in teološkim uvodom smela uporabljati tudi izbrana katoliška duhovščina. Tudi izvod, ki ga hranimo v KOK, je bil v preteklosti precej poškodovan, poleg nekaterih drugih strani mu manjka naslovna stran.
Bukovništvo, ta koroška in slovenska posebnost, ki je drugi narodi ne poznajo, povezuje dragocene drobce – rokopisne zapise in prepise v veliki meri neznanih avtorjev, preprostih kmetov in obrtnikov, ki so se naučili branja in pisanja. Ti učeni ljudje iz ljudstva so v skladu s svojimi potrebami in stopnjo izobrazbe prepisovali, prevajali, prirejali ali celo samostojno ustvarjali razne tekste in kovali »rajme«. Nastajale so zbirke molitev in nabožnih pesmi, razni praznoverski spisi, blagoslovi, prerokovanja in zagovori, zdravilski spisi, verske igre, posvetne pesmi in drugo.
Večina dragocenega bukovniškega gradiva, ki ga hranimo v depojih knjižnice, je iz zapuščine dr. Franca Kotnika, nekaj pa je knjižnica pridobila tudi od drugih darovalcev. Edina besedila iz zbirke, ki so ustrezno restavrirana, so: Drabosnjakov Izgubljeni sin, Kolomonove bukve, Tinjski rokopis ter t. i. Žegarjev Antikrist. Izvirni izvod Dalmatinove Biblije je bil v preteklosti popravljen, a manjkajoče strani, nadomeščene s fotografskim papirjem, so poškodovale obliko knjižnega bloka.
V knjižnici smo večino starejšega dragocenega gradiva pridobili v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Hranjenje tovrstnega gradiva je bilo v tistem času prepuščeno iznajdljivosti zaposlenih in vodstva. Pred obnovo (2005) je klimatske pogoje zagotavljala že sama umeščenost rokopisnih trezorjev v pritlične prostore na severni strani gradu. Že dobrih 70 let, po obnovi knjižnice še toliko lažje in bolje, tako varujemo našo pisno dediščino in skrbimo zanjo s posebno pozornostjo. Dragocene originale hranimo v ustreznih klimatskih pogojih, v veliko pomoč so nam sodobni postopki digitalizacije, ki hkrati omogočajo širšo dostopnost. Skrb hranjenja in ohranjanja velja tudi za sodobne medije: mikrooblike, magnetne diske, digitalne zapise, fotografije, slušne in vizualne medije.
V domoznanskem oddelku se lotevamo najrazličnejših postopkov zaščite in varovanja gradiva ter hkrati upoštevamo smernice o dostopnosti tega gradiva. Oprema in ovijanje originalov v brezkislinski papir, zagotavljanje konstantne temperature in vlažnosti v prostorih z dragocenim gradivom, že vrsto let tudi aktivno vključujemo postopke mikrofilmanja, fotografiranja, digitalizacije. Tako zaščitimo originale, uporabniki pa lahko dostopajo do vsebin in gradiv, ki so drugače skrita v skladiščih in depojih. Digitalizirano gradivo objavljamo na portalu Digitalna knjižnica Slovenije (dLib) in portalu Kamra. DLib je spletni informacijski vir, ki uporabnikom omogoča dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in hkrati trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki. S tem je tudi poskrbljeno, da bo ostala dostopna prihodnjim rodovom. Na portalu Kamra so vsebine predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki.
Za ogroženo pisno in drugo kulturno dediščino lahko poskrbimo tudi s strokovnimi postopki konserviranja in restavriranja. Namenskih sredstev za te drage postopke knjižnica nima, v primeru izrednih virov financiranja oziroma donacij pa je treba gradivo za restavriranje izbirati zelo premišljeno in s posebnim čutom odgovornosti.
