Janez Šemrov, rojen 21. 4. 1856, je bil lastnik dveh kmetij, v Hotedršici in v Dednem vrhu. Poročil se je 2. 4. 1878 s Heleno Rudolf iz Hotedršice (Hotedršica 39). Z družino je živel v Dednem vrhu, leta 1888 pa so se preselili v Hotedršico št. 40 (po preštevilčenju hiš št. 42).
Janezu in Heleni so se rodili otroci: Frančiška, ki je bila rojena 1880; Janez, ki je bil rojen 1882; Francelj, ki je bil rojen 1885; Andrej, ki je bil rojen 30. 11. 1886; Marija, ki je bila rojena 1888; Leopold, ki je bil rojen 1890; Jožef, ki je bil rojen 1894, je umrl 1896; Jožef, ki je bil rojen 1897 in Ivana, ki je bila rojena 1900.
Do prve svetovne vojne jim je življenje teklo mirno. Sinovi so odraščali in bili v pomoč pri različnih kmečkih delih. Najstarejši sin, Janez, je pred prvo svetovno vojno odšel v Ameriko. Franceljna pa so najprej poslali v gimnazijo v Ljubljano, nato pa je študiral pravo na Dunaju. Po končanem študiju je služboval kot pravnik v Kranju in ni bil poklican v prvo svetovno vojsko. Med prvo svetovno vojno je nadomeščal svojega šefa, ki je postal vojaški sodnik v Inomostu in skrbel za njegovo premoženje. V pismu z dne 1. februarja 1916 je Francelj zapisal, da se delo v pisarni ni ustavilo, da ima dovolj dela, ampak ni tistega zaslužka, kakor je bil pred vojno.
Andrej, Leopold in Jožef so bili vpoklicani v avstrijsko vojsko. Iz ohranjenih dopisnic in pisem, ki so jih pisali Francelj, Andrej, Leopold, Jožef in njihova mama Helena, je razvidno, da so bili vsi člani družine med seboj zelo povezani. Andrej, Leopold in Jožef so starše in brata Franceljna obveščali, kje so, kako se jim godi in jih prosili, naj jim pošljejo denar, tobak, obleko in hrano.
Vir: spomine na svoje prednike je zapisala dr. Marija Ipavec.