Z zgodbo »140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje« vas želimo popeljati po sledeh zgodovine enega najpomembnejših podjetij v Celju, ki je v letu 2013 praznovalo častitljivih 140 let neprekinjenega delovanja. Prikaz temelji na primerjavi starejših fotografij z novejšimi, predstavitvi vseh področij delovanja podjetja: aktualni in opuščeni programi, skrb za okolje, varnost pri delu, kontrola kakovosti proizvodov, razvoj, garderobe, kopalnice in prehrana zaposlenih, družabno življenje delavcev, delovanje podjetja v lokalnem okolju.
Podjetje je bilo ustanovljeno daljnega leta 1873 na obrobju mesta Celje, v Gaberju. Mesto se je z leti širilo, Cinkarna je postala del tega in tako močno vpeta v njegov utrip. Prvotno je obsegala samo topilnico ter keramični oddelek, z leti pa je rasla in se spreminjala. Pretežno metalurško podjetje je leta 1973 postavilo enega večjih mejnikov v svoji zgodovini s postavitvijo obrata pigmenta titanovega dioksida in tako prešlo v prevladujočo kemijsko-predelovalno dejavnost.
Za uspešnost podjetja so bistvenega pomena razvojne in raziskovalne aktivnosti. Podjetje je na poti razvoja vlagalo v lastno delo in optimiziralo ter razvijalo nove postopke in naprave. V toku razvoja se je zaradi nerentabilnosti in okoljske nesprejemljivosti ter skladno s spoznanji opustilo vrsto programov, dodajali pa so se novi. Danes so, poleg znanja, za uspešen razvoj potrebni še najsodobnejši inštrumenti in tesno sodelovanje z raziskovalnimi inštitucijami. S sodobnimi pristopi in opremo ter z izkušnjami in vrhunskim znanjem se Cinkarna v zadnjem času z izvirnimi rešitvami uspešno uveljavlja na nekaterih najzahtevnejših področjih sodobne kemijske tehnologije.
Podjetje je bilo vedno pomemben delodajalec. Zaposlenim je vseskozi zagotavljalo možnosti izobraževanja in osebnostnega
razvoja. Kljub modernizaciji procesov in tehnološkemu napredku je v podjetju še vedno zaposlenih preko 1.000 ljudi, kar Cinkarno uvršča med največje gospodarske družbe v savinjski regiji.
Ključne prelomnice v poimenovanju podjetja
1873 – Avstrijska država odobri prošnjo celjskega mestnega sveta za postavitev topilnice
surovega cinka v Gaberju pri Celju.
1875 – K. K. Hüttenverwaltung Cilli.Topilnica surovega cinka prične z obratovanjem.
1914 – Berg- und Hüttenverwaltung Cilli, Podjetje odkupi premogovnika v Zabukovici in v Velenju.
1918 – Plavžarsko oskrbništvo SHS v Celju, nato pa Državna Cinkarna Celje. Ob zlomu Avstro-Ogrske monarhije
preide tovarna v last Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od nje se ločita rudnika v Zabukovici in v Velenju.
1922 – Cinkarna, d. d. Državna uprava da tovarno v zakup. Podpisana je zakupna pogodba med Slavensko banko, d. d.
v Zagrebu, Ministrstvom za gozdove in rude v Beogradu ter Srbsko trgovačko banko Beograd.
1941 – Cinkarna in metalna, d. d. Nemški okupator Cinkarno, d. d. in Metalno, a. d. zaseže in združi v eno podjetje
ter ga vključi v koncern vseh topilnic cinka in svinca v nemškem rajhu.
1946 – Cinkarna, d. d. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Ljudske republike Slovenije ponovno vzpostavi predvojno
stanje. Cinkarna, d. d. s sedežem v Celju in Metalna, a. d. s sedežem v Beogradu ponovno delujeta kot dve ločeni
podjetji.
Topilnica in valjarna cinka (Cinkarna) Celje Tako podjetje poimenuje vlada FLRJ na osnovi Splošnega zakona o
državnih gospodarskih podjetjih. Kot naslednica predvojne Metalne, a. d. in kot samostojno podjetje nastane Tovarna
za proizvodnjo kemičnih izdelkov, Celje.
1953 – Cinkarna-metalurško kemična industrija,Celje ali krajše Cinkarna Celje
Gospodarski, deloma pa tudi politični razlogi so pripeljali do združitve Cinkarne in Tovarne za proizvodnjo kemičnih
izdelkov, naslednice predvojne Metalne, a. d.
1997 – Cinkarna Celje, d. d. Spremeni se pravno organizacijska oblika: iz Cinkarna Celje, p. o. v Cinkarna Celje, d. d.
Uporabljeni viri:
• 130 let Cinkarne, 2003
• 140 let Cinkarne, 2013
• Službeni red Cinkarne, d. d., Celje, 1930
• Podjetniška kolektivna pogodba
• Cinkarna – to smo mi, Cinkarna Celje, 2007
Za uspešnost podjetja so bistvenega pomena razvojne in raziskovalne aktivnosti. Podjetje je na poti razvoja vlagalo v lastno delo in optimiziralo ter razvijalo nove postopke in naprave. V toku razvoja se je zaradi nerentabilnosti in okoljske nesprejemljivosti ter skladno s spoznanji opustilo vrsto programov, dodajali pa so se novi. Danes so, poleg znanja, za uspešen razvoj potrebni še najsodobnejši inštrumenti in tesno sodelovanje z raziskovalnimi inštitucijami. S sodobnimi pristopi in opremo ter z izkušnjami in vrhunskim znanjem se Cinkarna v zadnjem času z izvirnimi rešitvami uspešno uveljavlja na nekaterih najzahtevnejših področjih sodobne kemijske tehnologije.
Podjetje je bilo vedno pomemben delodajalec. Zaposlenim je vseskozi zagotavljalo možnosti izobraževanja in osebnostnega
razvoja. Kljub modernizaciji procesov in tehnološkemu napredku je v podjetju še vedno zaposlenih preko 1.000 ljudi, kar Cinkarno uvršča med največje gospodarske družbe v savinjski regiji.
Ključne prelomnice v poimenovanju podjetja
1873 – Avstrijska država odobri prošnjo celjskega mestnega sveta za postavitev topilnice
surovega cinka v Gaberju pri Celju.
1875 – K. K. Hüttenverwaltung Cilli.Topilnica surovega cinka prične z obratovanjem.
1914 – Berg- und Hüttenverwaltung Cilli, Podjetje odkupi premogovnika v Zabukovici in v Velenju.
1918 – Plavžarsko oskrbništvo SHS v Celju, nato pa Državna Cinkarna Celje. Ob zlomu Avstro-Ogrske monarhije
preide tovarna v last Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od nje se ločita rudnika v Zabukovici in v Velenju.
1922 – Cinkarna, d. d. Državna uprava da tovarno v zakup. Podpisana je zakupna pogodba med Slavensko banko, d. d.
v Zagrebu, Ministrstvom za gozdove in rude v Beogradu ter Srbsko trgovačko banko Beograd.
1941 – Cinkarna in metalna, d. d. Nemški okupator Cinkarno, d. d. in Metalno, a. d. zaseže in združi v eno podjetje
ter ga vključi v koncern vseh topilnic cinka in svinca v nemškem rajhu.
1946 – Cinkarna, d. d. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo Ljudske republike Slovenije ponovno vzpostavi predvojno
stanje. Cinkarna, d. d. s sedežem v Celju in Metalna, a. d. s sedežem v Beogradu ponovno delujeta kot dve ločeni
podjetji.
Topilnica in valjarna cinka (Cinkarna) Celje Tako podjetje poimenuje vlada FLRJ na osnovi Splošnega zakona o
državnih gospodarskih podjetjih. Kot naslednica predvojne Metalne, a. d. in kot samostojno podjetje nastane Tovarna
za proizvodnjo kemičnih izdelkov, Celje.
1953 – Cinkarna-metalurško kemična industrija,Celje ali krajše Cinkarna Celje
Gospodarski, deloma pa tudi politični razlogi so pripeljali do združitve Cinkarne in Tovarne za proizvodnjo kemičnih
izdelkov, naslednice predvojne Metalne, a. d.
1997 – Cinkarna Celje, d. d. Spremeni se pravno organizacijska oblika: iz Cinkarna Celje, p. o. v Cinkarna Celje, d. d.
Uporabljeni viri:
• 130 let Cinkarne, 2003
• 140 let Cinkarne, 2013
• Službeni red Cinkarne, d. d., Celje, 1930
• Podjetniška kolektivna pogodba
• Cinkarna – to smo mi, Cinkarna Celje, 2007
