Nekaj drobnih zanimivosti in povezav, ki so se nam utrnile in nabrale med iskanjem gradiva o spomenikih.
ALI STE VEDELI, DA:
… so na geometričnem središču Slovenije (skrajšano GEOSS) na ogled različni spomeniki in pomniki, ki obeležujejo prizadevanja za obstoj in razvoj Slovencev na tem prostoru?
GEOSS je zasnovan kot domoljubni vseslovenski projekt. Osrednji spomenik je pomnik GEOSS, vendar si lahko v parku ogledamo tudi spomenik Rodoljubu, ki je posvečen vsem udeležencem Vojne za Slovenijo. Spomenik je postavila Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Ta spomenik ni v obliki piramide (protitankovske ovire), kot večina ostalih obeležij, ampak je pravokotnik, sestavljen iz različnih kamnov, nabranih po Sloveniji. Spomenik krasi tudi delo Zvonimirja Kolenca, ki prikazuje konjenika iz vaške situle.
Pa še to: GEOSS, za katerega skrbi Društvo GEOSS, kljub imenu v bistvu ni geometrično središče Slovenije, saj je tega zaradi nepravilne oblike nemogoče določiti, ampak težišče države.
… na najgloblji točki slovenskega morja, 300 metrov od rta Madona v Piranu, leži podvodni Triglav?
Triglav mu pravimo zato, ker je na morskem dnu postavljena dve toni in pol težka betonska piramida, na njej pa je narisan na glavo obrnjen slovenski grb s Triglavom. Piramida je protitankovska ovira in je bila pred tem arhivirana na letališču v Portorožu. Na dno morja so jo leta 2000 postavili potapljači, da bi počastili 90-letnico rojstva priznanega oceanografa Jacquesa Cousteauja. Na njej so našle svoje zatočišče morske rastline in živali, ki se v mulju težko ohranijo.
Pa še to: Podvodni Triglav lahko vidijo le tehnični potapljači, ostali se moramo zadovoljiti s podvodnimi fotografijami. Spomenik je težko dostopen in potop zahteven, zato potapljači svetujejo, da potop opravite le v dobrih vremenskih pogojih, nad in pod vodo. Posebno pozornost morate nameniti globini, toku in vidljivosti, priporočajo tudi uporabo potapljaške svetilke in potapljaške boje.
Več informacij s fotografijami dobite v zanimivem in obsežnem članku v Delu.
… imamo v Sloveniji tri državne praznike povezane z osamosvojitvijo?
25. junij: Dan državnosti. Praznik ohranja spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija ob neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki sta bili naslednji dan tudi slavnostno razglašeni.
26. december: Dan samostojnosti in enotnosti. Praznik obeležuje razglasitev izida plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990, ki je potekal tri dni prej. N plebiscitu je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo z »da«. Do jeseni 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga nato dopolnili z »in enotnosti«, saj so na ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.
25. oktober: Dan suverenosti. Praznik ohranja spomin na dan, ko je po vojni za Slovenijo zadnji vojak JLA zapustil Slovensko ozemlje. Zadnji vojaki so iz Slovenije Izpluli z ladjo iz Luke Koper. Praznik je bil uveden kasneje, marca 2015, in ni dela prost dan.
Drugi zanimivi e-viri o poti v samostojnost:
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana je pripravila spletno razstavo »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« pregled slovenske osamosvojitvene misli. Predstavili so skoraj 150 let slovenske zgodovine, ki je pripeljala do samostojen Slovenije. Dostopna je na tej povezavi.
Tudi Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine in Zavod Republike Slovenije za šolstvo so pripravili spletno razstavo. Namenjena je predvsem dijakom, šolarjem in učiteljem kot učni pripomoček. Projekt ima naslov Zbrali smo pogum in obsega posnetke, fotografije, informativno besedilo, članke … Tridelna razstava (plebiscit, osamosvojitev, vojna) je dostopna na tej povezavi.
Knjiga Osamosvojitev Slovenije – priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol je dostopna na spletni strani zavoda Republike Slovenije za šolstvo oz. na tej povezavi.
Knjiga spominov Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah /…/ je dostopna na spletnih strani Muzeja novejše zgodovine oz. na tej povezavi.