Prvi poveljnik prve slovenske čezoceanske ladje Splošne plovbe.
Baldomir Podgornik je bil prvi poveljnik prve slovenske trgovske motorne ladje Sirob, preimenovane v Martin Krpan prvega slovenskega pomorskega transportnega podjetja Slovenja-linije oziroma Splošne plovbe, ter prvi poveljnik prve slovenske čezoceanske ladje Splošne plovbe, tovorne parne ladje Rog ter prvi poveljnik popolnoma novih, v ladjedelnici Uljanik v Pulju za Splošno plovbo Piran zgrajenih tovornih motornih ladij: Goranka, Trbovlje in Korotan. Šest let je bil predstavnik Splošne plovbe Piran za Daljni vzhod v Tokiu in štiri leta direktor Luške kapitanije v Kopru. Pred vojno je plul kot častnik na trgovskih parnih ladjah Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, med vojno pa na šestih različnih tovornih oskrbovalnih ladjah, ki so plule v zavezniških konvojih.
Rodil se je 6. marca 1913 v Gorenji Trebuši kot prvi izmed šestih otrok staršema Filipu Podgorniku, učitelju in materi Mariji Lapanja. Osnovno šolo je obiskoval v Gorenji Trebuši in na Slapu ob Idrijci. Na Primorskem je končal še prvi dve leti šolanja na tolminski gimnaziji. Oče je v času fašistične oblasti zaradi zavedne nacionalne drže izgubil službo in družina se je preselila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, najprej v Celje in nato v Limbuš pri Mariboru. Tu je Baldomir najprej nadaljeval šolanje v Meščanski deški šoli, med leti 1930 in 1934 je obiskoval Državno pomorsko akademijo v Kotorju, zatem pa šolo za rezervne oficirje v Sarajevu. Leta 1936 se je v Antwerpnu vkrcal na tovorno parno ladjo Trsat, najprej kot kadet, po opravljenem poročniškem izpitu trgovsko mornarice leta 1939 v Kotorju, pa kot 3. častnik krova. Kot 3. in 2. častnik krova je nato plul na tovorni parni ladji Supetar, ki jo je 12. junija 1942 pred obalo Mozambika torpedirala nemška podmornica. Del posadke, ki se je reševala pod njegovim vodstvom, je uspešno pripeljal do Durbana (Južna Afrika) in nato do New Yorka. Od januarja 1943 do oktobra 1945 je kot 2. častnik plul v zavezniških konvojih na šestih različnih tovornih oskrbovalnih ladjah. V Združenih državah Amerike se je spoznal s pisateljem in prevajalcem Luisom Adamičem in v sodelovanju z njegovim društvom finančno pomagal narodnoosvobodilni vojni v domovini. Med postanki na kopnem je bil 12. januarja 1943 na pogrebu Nikole Tesle v New Yorku, 26. januarja 1945 je prisostvoval ustanovnemu zasedanju Organizacije združenih narodov. Po vojni je najprej delal na Pomorski direkciji v Londonu. Septembra 1946 je kot 1. častnik krova s tovorno parno ladjo Kozara priplul na Reko in decembra opravil kapitanski izpit na Pomorski akademiji v Dubrovniku.
Leta pri slovenskem ladjarskem podjetju Splošna plovba
Julija 1953 se je zaposlil v prvem podjetju slovenske trgovske mornarice, tedaj poimenovanem Slovenija-linije, od oktobra 1954 pa Splošna plovba. 18. septembra 1953 je v Rotterdamu na Nizozemskem prevzel motorno tovorno ladjo, ki so jo najprej poimenovali Sirob, kasneje Martin Krpan in z njo priplul v Piran. To je bila prva tovorna ladja Splošne plovbe. Primerna je bila za plovbo po Sredozemskem morju. Izdelana je bila leta 1910 v ladjedelnici na Švedskem. Prva slovenska posadka se je na ladjo vkrcala v Piranu aprila 1954 in pod poveljstvom Podgornika odplula na prvo pot proti Dubrovniku, kjer je vkrcala les za Turčijo. To je bil začetek slovenske pomorske plovbe.
23. oktobra 1954 je v Londonu prevzel prvo slovensko čezoceansko tovorno parno ladjo Rog in kot poveljnik na njej plul štiri leta. Rog je bila ladja tipa liberty za konvojske transporte v drugi svetovni vojni, izdelana leta 1944 v ladjedelnici v Kanadi. Plula je s hitrostjo deset in pol navtičnih milj na uro. Bila je prva ladja Splošne plovbe, ki je obplula svet in kot prva jugoslovanska ladja marca 1956 pristala na Kitajskem, v pristanišču Tsingtao. V noči od 25. na 26. februar 1956 jo je v Tihem oceanu zajel tajfun. Izgubila je enega člana posadke, se rešila iz pogubnih razmer in poškodovana pristala v pristanišču Hakodate na japonskem otoku Hokaido, kjer so jo v tamkajšnji ladjedelnici popravili.
Na Rogu je Baldomir Podgornik poveljeval do leta 1958 in nato do leta 1963 kot poveljnik plul še na treh novih motornih ladjah, ki jih je Splošna plovba naročila v puljski ladjedelnici Uljanik.
Tovorno motorno ladjo Goranka je v Pulju prevzel 5. decembra 1959 in ji poveljeval do 4. aprila 1961. Od 15. maja 1961 do januarja 1962 je poveljeval na motorni ladji Trbovlje. Na tretji ladji zgrajeni v ladjedelnici Uljanik, Korotan, je bil poveljnik od 25. februarja 1962 do 8. februarja 1963, ko se je izkrcal v Yokohami na Japonskem. Nekaj dni zatem je v Tokiu prevzel posle predstavnika Splošne plovbe za daljni vzhod. Na Japonskem se je poročil z Američanko Kristino Böhm.
Po vrnitvi v Slovenijo, leta 1970, je štiri leta vodil Luško kapitanijo Koper. Preden je bil upokojen, decembra 1974, je še nekaj mesecev delal na predstavništvu Splošne plovbe v San Franciscu. V svoji hiši na Bernardinu pri Portorožu je dočakal 76 let. Rad je imel naravo in se ljubiteljsko ukvarjal z vrtnarstvom. Umrl je 9. aprila 1989. Pokopan je na piranskem pokopališču.
Ksenija Petaros Kmetec
Mestna knjižnica Piran / Biblioteca civica Pirano
Literatura:
Osebni arhiv Baldomirja Podgornika, ki ga hranita nečak Marko Podgornik in nečakinja Duška Žitko
Jan, Milica.: Baldomir Podgornik, nekrolog. V: Informator, glasilo Splošne plovbe, 1989, št. 3, str. 7.
Derganc, Ciril. Na morjá široki cesti : potopisni spomini pomorščaka. Maribor, 2004.
Derganc, Ciril. Kako sem postal pomorščak. V: Navtika, letnik 4, 2003, št. 2, str. 106–108.
Derganc, Ciril. Prvo in drugo potovanje z Rogom. V Navtika, letnik 4, 2003, št. 3, str. 104–106.
Derganc, Ciril. Z Rogom okoli sveta. V: Navtika, letnik 4, 2003, št. 6, str. 96–99.
Derganc, Ciril. V Deželi vzhajajočega sonca,. V: Navtika, letnik 4, 2003, št. 7/8, str. 96–99.
Derganc, Ciril. Ponovno na Rogu doma. V: Navtika, letnik 4, 2003, št. 9, str. 88–91.
Derganc, Ciril. SOS na Indijskem oceanu. V: Navtika, letnik 4, 2003, št. 10, str. 86–88.
Derganc, Ciril. Zadnje leto na Rogu. V: Navtika, letnik 4, 2003, št. 11, str. 90–02.
Derganc, Ciril. Šeherezada, slepa potnica na ladji ROG. V: Navtika, letnik 4, 2003, št. 11, str. 82–84.
Dvajset let Splošne plovbe. Piran, 1974, str. 13.
Podgornik, Milan. Usodna obdobja, Portorož, samozaložba, 2006.
Žitko, Duška. ROG prva slovenska čezoceanska ladja in kapitan Baldomir Podgornik : katalog razstave. Piran – Pirano, Pomorski muzej – Museo del Mare »Sergej Mašera«, Piran, 2015.
Žitko, Duška. Baldomir Podgornik (1913 – 1989). V: Pot domov : katalog razstave. Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015, str. 107-108.
