Za poslikavo keramike se najpogosteje uporabljajo keramične barve, ki se delijo na podglazurne in nadglazurne. Osnova obeh so keramični pigmenti v obliki prahu, ki se dodajajo ostalim surovinam za pripravo keramičnih barv.
Podglazurne barve se načelno uporabljajo za poslikavo na biskvitne izdelke (prvič žgan izdelek pred glaziranjem). Sestavljene so iz pigmenta, veziva, ki poveže pigment in pritrdi barvo na izdelek med žganjem in pomožnega sredstva, ki omogoča lažji nanos barve.
Tako pripravljene barve mešamo z vodo, dodano glede na učinke, ki jih želimo doseči. Z gostejšim nanosom barve dosežemo izrazite in močne barvne tone, z redkejšim pa se lahko približamo akvarelni tehniki. Barve nato lahko nanašamo s čopičem ali z drugimi pripomočki, kot so n.pr. gobice različnih struktur ali drugi materiali, ki puščajo raznovrstne odtise.
Nadglazurne barve se uporabljajo za slikanje na glazirano žgano površino in nam nudijo širok ter bogat spekter čistih in izrazitih barvnih tonov. Sestavljene so iz keramičnih pigmentov, ki so obstojni pri nižjih temperaturah (od 600 do 850 °C), talila, ki ga sestavljajo v osnovi nižje taljiva stekla – le-ta barvo zasteklijo ter jo povežejo z glazuro – in pomožnega sredstva, ki ga sestavljajo različna vodotopna olja. Z njimi barve postanejo bolj lepljive in omogočajo enostavnejši nanos na osnovo.
Glazura je tanka steklasta prevleka na površini keramičnih predmetov. Nanesena je na žgano keramično površino v obliki tekoče suspenzije in nato ponovno žgana pri temperaturah od 900 do 1200 °C (odvisno od glazure in keramične mase). Med žganjem se trdno sprime s podlago in enakomerno zalije površino keramike. Z glazuro je izdelku podaljšana življenjska doba, spremenjen in izboljšan je njegov zunanji videz, povečani sta tudi mehanska in kemična odpornost. Površina predmeta postane gladka, nepropustna za tekočine, pline in maščobe ter odpornejša proti različnim vremenskim vplivom. Površina glazure ima lahko gladek svetleč, mat ali grob učinek. Glazure so lahko pokrivne ali prozorne. Brezbarvna transparentna glazura omogoča, da je podglazurna poslikava zaščitena in še vedno vidna. Obstaja veliko število glazur različnih barvnih tonov in raznovrstnih posebnih učinkov, vse to pa je odvisno od sestave glazure.
Glaziranje poteka na različne načine: s polivanjem, potapljanjem izdelkov v posodo z glazuro, s pršenjem (z različnimi brizgalnimi pripomočki) ali pa preko nanosa s čopičem. Glazura se sprva nahaja v tekočem stanju ali prahu, nato pa pred nanašanjem dodajamo vodo glede na želeno gostoto in učinek, ki ga želimo doseči. Glazure so lahko v uporabi tudi za poslikavo izdelkov, saj prav zaradi bogatih barvnih tonov, raznovrstnih tekstur in posebnih učinkov dajejo ustvarjalcem navdih; v surovem stanju imajo drugačno barvo in snovnost. Celotna poslikava ima tako pred žganjem povsem drugačen videz; barve glazur pred žganjem so veliko svetlejše, pastelnih tonov, mnoge med njimi so povsem drugačnih barv kot kasneje, po žganju.
Tako pripravljene barve mešamo z vodo, dodano glede na učinke, ki jih želimo doseči. Z gostejšim nanosom barve dosežemo izrazite in močne barvne tone, z redkejšim pa se lahko približamo akvarelni tehniki. Barve nato lahko nanašamo s čopičem ali z drugimi pripomočki, kot so n.pr. gobice različnih struktur ali drugi materiali, ki puščajo raznovrstne odtise.
Nadglazurne barve se uporabljajo za slikanje na glazirano žgano površino in nam nudijo širok ter bogat spekter čistih in izrazitih barvnih tonov. Sestavljene so iz keramičnih pigmentov, ki so obstojni pri nižjih temperaturah (od 600 do 850 °C), talila, ki ga sestavljajo v osnovi nižje taljiva stekla – le-ta barvo zasteklijo ter jo povežejo z glazuro – in pomožnega sredstva, ki ga sestavljajo različna vodotopna olja. Z njimi barve postanejo bolj lepljive in omogočajo enostavnejši nanos na osnovo.
Glazura je tanka steklasta prevleka na površini keramičnih predmetov. Nanesena je na žgano keramično površino v obliki tekoče suspenzije in nato ponovno žgana pri temperaturah od 900 do 1200 °C (odvisno od glazure in keramične mase). Med žganjem se trdno sprime s podlago in enakomerno zalije površino keramike. Z glazuro je izdelku podaljšana življenjska doba, spremenjen in izboljšan je njegov zunanji videz, povečani sta tudi mehanska in kemična odpornost. Površina predmeta postane gladka, nepropustna za tekočine, pline in maščobe ter odpornejša proti različnim vremenskim vplivom. Površina glazure ima lahko gladek svetleč, mat ali grob učinek. Glazure so lahko pokrivne ali prozorne. Brezbarvna transparentna glazura omogoča, da je podglazurna poslikava zaščitena in še vedno vidna. Obstaja veliko število glazur različnih barvnih tonov in raznovrstnih posebnih učinkov, vse to pa je odvisno od sestave glazure.
Glaziranje poteka na različne načine: s polivanjem, potapljanjem izdelkov v posodo z glazuro, s pršenjem (z različnimi brizgalnimi pripomočki) ali pa preko nanosa s čopičem. Glazura se sprva nahaja v tekočem stanju ali prahu, nato pa pred nanašanjem dodajamo vodo glede na želeno gostoto in učinek, ki ga želimo doseči. Glazure so lahko v uporabi tudi za poslikavo izdelkov, saj prav zaradi bogatih barvnih tonov, raznovrstnih tekstur in posebnih učinkov dajejo ustvarjalcem navdih; v surovem stanju imajo drugačno barvo in snovnost. Celotna poslikava ima tako pred žganjem povsem drugačen videz; barve glazur pred žganjem so veliko svetlejše, pastelnih tonov, mnoge med njimi so povsem drugačnih barv kot kasneje, po žganju.
Vir: Prof. lik. um. Mojca Šon, Barve v keramiki, Mavrični svet Schützove keramike, Pokrajinski muzej Celje, Celje2009.
