Šmarski taborniški rod »Samotne jelše«, ki je imel številni podmladek »medvedke in čebelice« na naši osnovni šoli, sta vodila tovariš Jože Jakoš in tovarišica Slava Blazinšek, ki se mu je kasneje pridružila. Kar nekaj osnovnošolcev – tabornikov nas je hodilo na izlete, na taborjenja, učili smo se taborniških veščin, Morsejeve abecede, kako postaviti šotore, kako ponoči stražiti tabor in pri tem ne zaspati, da ne bi kdo ukradel zastave.
Eden takih taborov, ki smo se ga lahko udeležili tudi »medvedki in čebelice«, je bil 1. maja 1959 na Boču. Najprej je bilo treba postaviti šotore, postaviti drog za dvigovanje in spuščanje taborniške zastave ter zakuriti taborni ogenj, ob katerem smo zvečer sedeli in prepevali.
Pravo, štirinajst dnevno taborjenje, ki smo se ga kot taborniki, učenci višjih razredov že lahko udeležili, je bilo v Izoli na Jagodju, na slapovih Krke pri Šibeniku in v Starigradu na otoku Hvaru leta 1963. To je bilo za nas zadnje in eno najlepših osnovnošolskih taborjenj.