Kraški izvir Bistrice in izviri v njeni bližini.
Okolica mesta Ilirske Bistrice je bogata z vodnimi viri. Skozi stari del mesta teče potok Bistrica, po katerem je mesto dobilo ime. Bistrica izvira pod prepadnimi stenami na stiku apnenca in fliša neposredno za zadnjimi hišami najstarejšega predela Ilirske Bistrice, imenovanega Sibirija. Že po slabem kilometru in pol se izlije v reko Reko.
Bistrici, ki ima stalen dotok vode, se kmalu po izviru ob večjem deževju pridružita hudourniška potoka Brinškovka in Prhavčevka, malo nižje pa še izvir Kukčevka, ki pride na dan iz skale pod bistriškim gradom. Z druge strani skalnega grebena v Suški rebri izvira Sušec, najbolj znan izmed vseh izvirov. Sušec je najlepši v jesenskem in zimskem času ko je največ padavin. Sestavlja ga več izvirov, ki vrejo na dan iz razpok v steni in skupaj tvorijo prečudovite slapove v obliki vodne pahljače. Poleg Sušca se v Bistrico izliva še Kovačevec, katerega tvori nekaj izvirov, ki ob večjem deževju pritekajo na dan v zanimivih strugah.
Številni vodni padci na potoku Bistrica so omogočili postavitev mlinov in žag, ki so v preteklosti omogočili nagel gospodarski in kulturni vzpon in razvoj mesta Ilirska Bistrica.
Viri:
1. Rojc, Primož: Bistriški izviri. V: Snežnik, letn. 19, št. 248 (maj 2011), str. 11
2. Kakež, Mateja: Bistriške vode. Ilirska Bistrica: Turistično društvo, 2011.
3. Kovačič, Gregor: Kraški izviri Bistrice (JV Slovenija). V: Annales. Series historia naturalis., letn. 13, št. 1 (2003), str. 111-120.
4. Šajn, Tomo: Slap na obrobju mesta. V: Primorske novice, leto 63, št. 39 (17. feb. 2009), str. 8.
