Blaženi Monald (1210–1280)

Kanonsko (cerkveno) pravo je študiral v Padovi, kjer se je priključil manjšim bratom ali frančiškanom v samem začetku Frančiškovega reda. Ustanovil je frančiškanski samostan s cerkvijo Svete Marije Velike v Trstu. 26. maja 1257 je bil imenovan za predstojnika Dalmatinske province, s sedežem v Zadru, ki je obsegala 26 samostanov med Albanijo in Istro. Leta 1266 se je vrnil v Koper, kjer je bil imenovan za gvardijana tamkajšnjega reda. Dokončal je gradnjo samostana (današnja Gimnazija Koper) s cerkvijo sv. Frančiška (Protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega na Martinčevem trgu), kjer je umrl 9. novembra 1280, ki je dan njegovega spomina.

Summa Monaldina je njegovo glavno delo, s katero je tudi zaslovel. Napisana okoli leta 1274, je močno krožila v obliki rokopisa in doživela številne tiskane izdaje. Urejena po temah, razvrščena po abecedi, je konfesionalni priročnik s sklicevanjem, kjer je to ustrezno, na kanonsko in civilno pravo. Monaldov spis je privlačen zaradi jasne, jedrnate in abecedne razporeditve snovi. Še več, svoje predhodnike je presegel z obširno obravnavo ekonomskih vidikov sodobnega življenja. Skoraj petina snovi obravnava zadeve, kot so trgovanje z denarjem, oderuštvo, pogodbe in honorarji. Njegov glavni namen je na splošno uravnotežiti potrebe trgovine in krščanske družbe.

Namen svoje posebne metodologije razloži sam bl. Monald v uvodu, Proemiumu, z naslednjimi besedami: “Da ne bi še naprej nepoznanje ogrožalo tistih, ki niso vešči v pravu, sem se jaz, brat Monaldo, najmanjši med manjšimi, v čast Boga in njegove presvete Matere in našega preblaženega očeta Frančiška ter še najbolj v korist neukih, potrudil glede na skromnost svojega uma zbrati in urediti po posameznih črkah abecede nekaj koristnih in pri starodavnih mojstrih in učiteljih potrjenih primerov.”