akademski slikar, pionir slovenske umetniške grafike
16. 7. 1899, Novo mesto – 20. 11. 1989, Ljubljana
»Življenje umetnikovo je ena pesem, zapeta v tisoč variantah, ena beseda, izrečena v različnih (oblikah) primerih.«
Božidar Jakac, zapis v skicirki, 3. 7. 1922.
Božidar Jakac je bil eden glavnih akterjev novomeške pomladi, aktiven tudi v Klubu dolenjskih visokošolcev, s Podbevškom je vodil klubsko sekcijo za umetnost, ter izdeloval vabila in lepake za prireditve. Na I. pokrajinski umetniški razstavi se je predstavil z 218 (po nekaterih podatkih 239) slikami in risbami, večinoma v pastelni tehniki. Motivno so prevladovali krajina in portreti.
Božidar Jakac je v Novem mestu obiskoval gimnazijo, šolanje pa nadaljeval na realki v Idriji. Med novembrom 1919 in letom 1923 je študiral na umetnostni akademiji v Pragi, kjer je kot prvi Slovenec dokončal tudi grafično specialko. Že zgodaj se je docela posvetil slikarstvu in leta 1918 tudi sodeloval na XV. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Bil je predvsem plodovit risar, grafik in slikar pastelov ter oljnih slik, po drugi vojni požrtvovalen organizator in rektor novoustanovljene slovenske Akademije za upodabljajočo umetnost ter pobudnik mednarodnega ljubljanskega grafičnega bienala. Sodeloval je tudi pri pripravi smernic za upravno in razstavno reorganizacijo Narodne galerije, Narodnega muzeja in drugih kulturnih ustanov.