Čavljeva hiša (Mestni trg 27)

Leva stavba Rotovža, nekoč Čavljeva hiša, je nastala z združitvijo verjetno dveh meščanskih hiša. Danes v njej domuje Zgodovinski arhiv Ljubljana. Od privatnih lastnikov jo je mestna uprava kupila leta 1649. Tedaj je obsegala le srednji pročelni trakt v dveh nadstropjih. Preživela je več gradbenih faz, ena od teh je bila ugotovljena po ostankih temeljev na sedanji trafo postaji, a še ta najbrž ni prvotna. Pročelna stavba vsebuje elemente različnih stavbnih faz, nekako od sredine 16. stoletja dalje. Nekaj časa je služila za stanovanja, pozneje za službena stanovanja in šele v novejšem času za pisarne. Fasada je ohranila svoje historično lice, le prilagoditev pritličnega pasu potrebam trgovin in pozneje predelava za poslovne prostore ni prvotna. Vidna je poznejša nadzidava tretjega nadstropja. Od starejših stavbnih elementov so zanimivi oboki v pritličju, zidani s peščencem, starejši kamniti okvir vrat in arkadni hodniki s stebriščem v vsakem nadstropju. Sedanji dvoriščni trakti Čavljeve hiše so nastali šele po nakupu mestne uprave in so se v glavnem razvijali kot prizidave k osrednji stavbi Rotovža. Čeprav kažejo stebri v pritličju enotno obliko, prizidave na dvorišču niso bile istočasne in so najbrž obsegale več nerazločljivih etap. Osnova sega v čas okoli leta 1660. Dvorišče je bilo prostorsko in arhitektonsko zaključeno z notranjimi fasadami, ki pa so bile pozneje popolnoma razvrednotene z raznimi prizidki, mostovži, zunanjimi stopnicami in drugimi elementi. Odstranile so jih adaptacije in restavracije v letih 1925, 1928 do 1931 in v petdesetih letih. Glede namembnosti so bili s to stavbo spočetka v zadregi. Njen glavni del je bil dolgo sploh nedozidan. Ožji jugozahodni trakt ob osrednji stavbi Rotovža so kmalu uporabili za upravne namene. Jugozahodni trakt pod Gradom je v 18. stoletju dobil svojo glavno funkcijo kot gledališka stavba. Jezuiti, ki so gledališče radi gojili, so v prvem nadstropju za potujoče gledališke skupine v začetku stoletja in leta 1736 uredili v ta namen adaptirano gledališko dvorano z ravnim, lesenim stropom. Ob tej priložnosti je nastal tudi Bombassijev portal pri sedanjem prehodu na Grad. Z ustanovitvijo stanovskega gledališča je rotovško gledališče od leta 1765 zgubljalo pomen. Vendar je dvorana še nekaj desetletij služila za družabne prireditve in predavanja. Leta 1760/1761 jo je poslikal naš baročni slikar Anton Cebej. Pozneje je bila vandalsko prezidana, freske pa skoraj uničene. Severozahodni trakt je morda še nekaj časa pripadal sosednjemu mestnemu hotelu Pri divjem možu.