Magistrat (tudi mestna svetovalnica, rotovž, oz. mestna hiša poimenovan) domuje v eni najmarkantnejših celjskih stavb – hiši z renesančnim jedrom in klasicističnim pročeljem, ki je danes razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. V tej hiši na današnji Prešernovi ulici 17 je bil sedež celjske mestne oblasti od 1830. pa vse do 1953. leta. Slabo desetletje zatem so jo preuredili v Muzej revolucije Celje, predhodnika Muzeja novejše zgodovine Celje. Tako stavba že 180 let opravlja javno funkcijo, v službi mesta in njegovih prebivalcev.
Stari celjski magistrat je bil na Glavnem trgu v stavbi, ki je bila prvotno orožarna grofov Celjskih. Ob podelitvi mestnih pravic jo je Friderik II. poklonil Celjanom, z namenom, da bi postala mestna hiša. Odtlej je bil v njej sedež mestnih uradov vse do začetka 19. stoletja. Mestni svet je »staro mestno svetovavnico na velkem tergu pod Nr. 1« leta 1830 prodal na javni dražbi – za 3.500 srebrnih goldinarjev jo je kupil Vital Rakusch – in mestno hišo uredil na drugi lokaciji.
Stavba na Poštni ulici, v katero se je preselila mestna hiša, po gradbeni tradiciji sega vsaj v 17. stoletje, njeno jedro pa je celo renesančno. Stavbo je leta 1709 kupil grof (sicer tudi general) Schrattenbach z Ojstrice in Prebolda, ki ji je tudi dal tedanjo podobo: bila je dvonadstropna, podkletena, spodnji prostori so bili obokani. Hiša je bila torej že v 18. stoletju dvonadstropna, čeprav so bile še v drugi polovici 19. stoletja hiše v Poštni ulici sprva pretežno enonadstropne, ena je bila še celo krita s slamo. Na vzhodni strani magistratnega dvorišča je bilo zidano dvonadstropno gospodarsko poslopje, kjer so bili v pritličju hlevi, v nadstropjih pa shrambe za žito. Večji del dvorišča je zavzemal vrt, na koncu dvorišča pa sta bili še drvarnica in ledenica.
Konec 18. stoletja je hiša zamenjala lastnika – kupili so jo grofje Gross-Villanova (tudi Gross je bil general). Leta 1782 je v tedaj Grossovi hiši prenočeval celo papež med potovanjem na Dunaj. V začetku 19. stoletja je bil lastnik hiše Vinzenz Langer, gospodar Lemberga pri Dobrni. Hiša je tedaj še imela izgled iz prve polovice 18. stoletja: bila je (že) dvonadstropna, prednji prostori so bili obokani, pod njimi so bile kleti. Langer je junija leta 1830 hišo prodal celjski občini. Celjski občinski svet je zanjo plačal 6.500 goldinarjev, kupil pa jo je z namenom, da v njej uredi mestno upravo – magistrat.