Cene ali Vincenc Lapanja se je rodil kot tretji otrok očetu Antonu Lapanja in materi Katarini Hvala 10. 12. 1886 v Jakcovi hiši na Ponikvah. Njegov oče je bil doma iz premožnejše Aštirske družine, a se je priženil na skromen ženin dom. Cene je kmalu ostal brez obeh staršev. Ker je moral oče sedem let v zapor zaradi umora svoje žene, so za otroke poslej skrbeli bližnji sorodniki.
Cene je svojo umetniško nadarjenost začel kazati že zelo zgodaj. S šestnajstimi leti je izdelal svoj prvi kip – Mater božjo s stoječim Detetom. Z nožičkom (»foučkom«) jo je izrezljal iz lipovega lesa v velikosti 65 centimetrov. Ta kip njegovi potomci še danes hranijo. Prvemu kipu so sledili še mnogi drugi. S Cenetovimi razpeli in plastikami svetnikov so domačini krasili bogkove kote v izbah, ali pa so jih kot zaščitnike postavljali v posebej za ta namen izdelane stenske line nad hišnimi ali hlevskimi vrati. Cene je izdeloval tudi jaslice, ki jih je nato prodajal po bližnjih hišah. Približno 15 centimetrov visokega pastirčka, ovčke in druge figure je najprej narisal na papir in jih po tako izdelani predlogi rezljal iz lipovega lesa.
Bolj kot po rezbarskih delih pa ga na Šentviški planoti poznajo kot »malarja« in slikarja. Vsa leta svojega življenja se je namreč preživljal predvsem z beljenjem stanovanj in s poslikavo cerkva.
Cenetove poslikave pa poleg tega krasijo tudi cerkve v Spodnji Idriji, Starem selu, Šempetru pri Novi Gorici, v Dolenji Trebuši in na Idriji pri Bači.
Svoje slikarske sposobnosti je z veseljem prenašal tudi na stene kmečkih domov. Najpogosteje je bila to takrat priljubljena cvetlična stenska dekoracija, na željo naročnika pa je risal tudi večje slikarije. Omembe vredne so predvsem freske sv. Jožefa in sv. Petra ter še danes ohranjene Marije Pomočnice na domači hiši na Ponikvah in dve veduti domače vasi v salonu gostilne v Kanalu.
Cene je bil samouk. Po ustnem izročilu naj bi bil zgovoren in šaljiv človek. Igral je na harmoniko in veliko je bral. Ljudje so ga imeli radi, čeprav je rad pregloboko pogledal v kozarec. Od doma je odšel zelo zgodaj in se do smrti ni nikoli več za stalno vrnil. Spal in jedel je tam, kjer je trenutno delal, še pogosteje pa je delal zgolj v zameno za posteljo in hrano. Lastne družine si ni ustvaril. V času 1. svetovne vojne je bil avstro-ogrski vojak na bojiščih v Rusiji. Umrl je 1962. leta, star 76 let. Kljub nadarjenosti in dolgoletnemu delu je svoje življenje končal kot revež v domu onemoglih v Spodnji Idriji. Za njim so ostala njegova dela in nemške bukve s podobami in vzorci za poslikavanje ter navodili za mešanje barv, ki jih je podedoval njegov nečak Janez.
Glej tudi: Cene Lapanja (Primorci.si)
