Cerkev na gori

Med drugim je iz pogodbe razvidno, da se je podložnik šoštanjske gospoščine in uporabnik zemljišča, na katerem naj bi se gradilo, Urban Pižorn, odpovedal kakršnikoli odškodnini in je bil odvezan dajatev na omenjeno zemljišče.

Novejše raziskave so pokazale, da je cerkev na Gori Oljki delo mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja (ok. 1704-1762). Kasnejših prezidav ni bilo, zato se je njena prvotna podoba ohranila nespremenjena. Hkrati so pod nivojem cerkve zgradili še podzemno svetišče z božjim grobom. Graditi so pričeli takoj po podpisu pogodbe v letu 1754 in uspeli v treh letih cerkev usposobiti do te mere, da je bilo mogoče v njej opravljati bogoslužje. Gradnja celote se je zavlekla še za več kot desetletje; tako so leta 1771 pozidali oba zvonika, najkasneje do leta 1773 pa je bila gradnja zaključena. Vsi kronisti poudarjajo velike zasluge okoliškega prebivalstva, ki je fizično in materialno pomagalo pri gradnji in dokumenti med drugim navajajo, da je bila tudi v finančnem pogledu cerkev v celoti zgrajena z darovi. Gradbišče je bilo težko dostopno, vendar je gradnjo vsaj delno olajšalo dejstvo, da so material za cerkev (kamen in pesek) nalomili oz. nakopali v neposredni okolici, o čemer pričajo jame, ki so se ohranile do današnjih dni.