Prednica beltinske župnijske cerkve se kot lesena kapela sv. Ladislava prvič omenja leta 1660, a je bila zagotovo postavljena že prej. Ker pa je sčasoma postala kapela premajhna za vse vernike, kajti v 18. stoletju je prebivalstvo močno naraslo, je dušnopastirska potreba zahtevala novo župnijsko središče.
Pobudo za novo župnijo je dal tedanji beltinski fevdni posestnik general Ladislav Ebergényi, ki je imel poleg turniškega župnijskega upravitelja Nikolaja Golaca tudi največ zaslug za njen nastanek. Formalno je bila župnija ustanovljena leta 1760 in s tem je patronatsko pravico nad novo župnijo prevzela beltinska zemljiška gospoda. General Ladislav Ebergényi pa je že leta 1742 dal na svoje stroške zgraditi novo cerkev v baročnem slogu, v kateri je bilo prostora za približno 2000 ljudi. Ime je cerkev dobila po ogrske kralju Ladislavu, ki je kraljeval od 1077 do 1095. leta.
Do leta 1777 je župnija spadal pod zagrebško škofijo, nakar je prešla pod somboteljsko. Leta 1923 je bila priključena mariborski škofiji in leta 2006 murskosoboški škofiji. Vsi župniki, od prvega naprej, so v času svojega delovanja ustvarili pomemben pečat s številnimi deli v cerkvi in okrog nje. Med leti 1893 in 1895 pa jo je temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl, in sicer tako, da je staro baročno cerkev podaljšal, ji dodal na severu stransko ladjo (imenovano »nova cerkev«) ter zunanjščino povsem na novo razčlenil in jo dekoriral v neobaročno-klasicističnem slogu. Svoje je dodal tudi grof Avgust Zichy, ki je leta 1894 dal prizidati na južni strani cerkve Marijino kapelo – »Ave Maria«, pod katero je bila zgrajena tudi grofovska družinska grobnica. Prav tako na južni strani cerkve je omenjeni grof v času 1890-1894 dal postaviti beneški studenec in spomenik sv. Teodora (enak spomenik je tudi na Markovem trgu v Benetkah, v Beltincih je bil leta 1989 originalni kip zamenjan z lesenim, prav tako se beneški studenec do danes ni ohranil v prvotni obliki).
Temeljita prenova, predvsem v prezbiteriju, je bila v cerkvi opravljena potem leta 1958, kar je zabeleženo tudi na vrhu oboka: 1742 – 1958 – prva letnica pomeni izgradnjo cerkve, druga pa leto velike prenove v cerkvi. Različnih obnov in pridobitev je bila cerkev deležna tudi v naslednjih letih.
Literatura:
Cerkev sv. Ladislava. Zavod za turizem in kulturo Beltinci. Dostopno na: http://www.beltinci.net/Cerkev_sv_Ladislava,595,0.html
Šraj, P. Beltinci: 1322-1993. Beltinci: Občina, 1995
Šraj, P. Böltinci inda = Beltinci danes. Beltinci: ZTK, 2015
Zelko, Ivan: Cerkvenozgodovinska vprašanja ob novih dognanjih o družbeni in kolonizacijski zgodovini turniške pražupnije. Bogoslovni vestnik, 1975, št. 4. str. 453–480.