Čitalnica v Laškem trgu
L. 2019 smo v Laškem obeležili 150 let laške čitalnice. Ob tem je nastala razstava, zbrana je bila literatura o čitalnici in čitalniški dokumenti, napisanih je bilo več krajših prispevkov, objavljenih v Laškem biltenu, ter izvedenih nekaj prireditev, posvečenih obletnici, vključno z odkritjem spominske plošče na hiši na naslovu Aškerčev trg 1, kjer je v takratni Slančevi hiši delovala prva laška čitalnica.
Objavljene vsebine zaokrožujejo naše védenje o prvi predhodnici javnega knjižničarstva v našem kraju. Velika večina le-tega je zbrana v prispevku nekdanje direktorice Knjižnice Laško Metke Kovačič v Laškem zborniku 2007 z naslovom Iz preteklosti knjižničarstva s poudarkom na zgodovini splošnih knjižnic laške občine.
V predstavljeni zgodbi je laška čitalnica najprej postavljena v širši okvir čitalništva na Slovenskem, ki se je razmahnilo v 60. letih 19. st. V teh letih so v Laškem trgu že potekale posamične čitalniške prireditve in tudi sicer je bilo čitalniško-taborsko gibanje do neke mere prisotno v našem kraju.
Nastanku laške čitalnice in njenemu začetnemu delovanju namenjamo posebno pozornost. Ob tem predstavljamo tudi originalne dokumente Čitalnice, ki jih hrani Muzej Laško. Sledi poglavje o delovanju čitalnice, ki se je žal prenehalo po dveh letih, v precejšnji meri tudi zaradi nemških pritiskov. V posebnem poglavju se ukvarjamo z imenitnimi častnimi člani laške čitalnice, večinoma pomembnimi slovenskimi izobraženci tistega časa, zaslužnimi za narodni preporod. Seveda nekaj pozornosti namenimo tudi dogodkom, ki so bili lani izvedeni ob 150-letnici čitalnice. V zadnjem poglavju na kratko povzamemo zgodovino naslednjih predhodnic današnjih knjižnic v Laškem do druge svetovne vojne, začenši z Bralnim društvom iz l. 1893.
Prva laška čitalnica je s svojim delovanjem pomembna za našo lokalno zgodovino. Kot predhodnica tudi sedanje knjižnične dejavnosti si je že takrat prizadevala, da bi se lokalna skupnost izobraževala, osveščala in kulturno udejstvovala. Njen osnovni namen pa je bil spodbujanje branja v slovenskem jeziku, spodbujanje uporabe slovenščine na sploh in utrjevanje narodne zavesti. V določenem smislu so vse to temeljne naloge splošnega knjižničarstva še danes.
