Nekaj dni pozneje so se Kuhar, Gabrovšek ter drugi slovenski potniki vkrcali na ladjo, ki je peljala begunce v Aleksandrijo. Ladja je odplula ob pol šestih popoldne, z njimi pa sta vozili še dve drugi večji ladji. Na ladji so po dolgem času lahko pošteno jedli. Vožnja do Aleksandrije v Egiptu je minila brez večjih pretresov, kljub temu so se potniki zavedali, da so vseskozi v smrtni nevarnosti, saj so bile povsod na straži nemške in italijanske podmornice. Naleteli so le na dve italijanski letali, ki sta odmetavali bombe. Ker so bili med napadom skriti v trebuhu ladje, se niso počutili prijetno, pa so vseeno mirno čakali, če bi se kaj dogodilo. Pozno popoldne so pripluli pred aleksandrijsko luko. Sprejel jih je Egipčan v uniformi varuha harema in glavnega evnuha. Rekli so jim, da je zastopnik egiptovske vlade in da bo stražil ladjo preko noči, saj so Aleksandrijo že večkrat bombardirali. Potem so Egipčani v carinarnici neskončno zakomplicirali zadeve in Alojzij Kuhar je že mislil, da bo ostal brez kovčkov z dragocenimi slovenskimi knjigami in zemljevidi. Ko je nekdo le ugotovil, da ima diplomatski potni list, so se zadeve hitro uredile. Ves omotičen od teh silnih egipčanskih formalnosti je zadnji hip ulovil Gabrovška, ki je natovarjal na avtobus svoje kovčke in kovčke Malke Krek, njenega sina Aleša in gospodične Brede Ulčakar. Tokrat jih Egipčani niso razočarali, saj so ugotovili, da imajo res rezervirane sedeže na brzovlaku za Kairo. Pozno popoldne so prispeli v Kairo. Tu so preživeli osem dni, obiskali so tudi slovensko kolonijo, ki je štela nekaj tisoč ljudi. Kuhar je dobil o kairskih Slovencih take vtise: »Naši Slovenci … so polni hvale … V Kairu imajo svoje zatočišče spet pri naših šolskih sestrah, ki imajo svcoj dom v okraju Abdine (kraljevska palača) … Sestra Franka, iz Gorice, ki govori gladko kakih deset jezikov,… vodi ta paradiž za naše Slovence, kjer se pod njenim vodstvom zbirajo vsako nedeljo tudi mnogi drugi Slovenci iz mesta. Oče Evgen Stanet,117 frančiškan, … je duševni vodja te kolonije.«118 Pri sestrah sta Kuhar in Gabrovšek maševala vsak dan. V nedeljo jim je Gabrovšek govoril in s svojim govorom naredil na Slovence globok vtis.
