Pomen Mikloša Kuzmiča je v pripravi vrste knjig, s čimer je skrbel za verski in narodnostni dvig prekmurskih Slovencev. V desetletju 1780-1790 je namreč Mikloš Küzmič v prekmurščini pripravil in izdal sedem knjig, 4 nabožne in 3 posvetne knjige, ki so prekmursko katoliško slovstvo zaznamovale in določile za poldrugo stoletje.
Najbolj razširjeni knjigi izpod peresa Mikloša Kuzmiča sta bili Szveti evangelyomi in Kniga molitvena, kar potrjuje tudi podatek, da so evangelije do leta 1920 še trinajstkrat ponatisnili, Kniga molitvena pa je doživela kar sedemindvajset ponatisov.
Krátka summa velikoga katekizmussa
Gre za katekizem v petih poglavjih v obliki vprašanj in odgovorov. Uvodni tekst, zapisan v latinščini, je prispeval prvi sombotelski škof Janos Szily (1735-1799). Katekizem je prvič izšel v Šopronu leta 1780, nakar je bil še enajstkrat ponatisnjen (zadnjič leta 1906).
Svéti evangyeliomi
V knjigi so zajeti glavni deli evangelijev, h katerim so dodane molitve, litanije ter prevoda Pange lingua in Te Deum laudamus. Prvemu natisu v Šopronu leta 1780 je sledilo še trinajst ponatisov (zadnji 1920 ali 1921 v Lendavi). Ob 200-letnici izida Evangelijev (leta 1980) je msgr. dr. Jožef Smej v znak hvaležnosti in priznanja Miklošu Küzmiču posvetil obsežen roman Po sledovih zlatega peresa (1980).
Szlovenszki Silabikar
Gre za učbenik za osnovno učenje (abeceda, zlogovanje, številke, poštevanka, molitve za branje), dodane pa so tudi pesmi in kratki krščanski nauk za otroke. Prvemu natisu v Šopronu leta 1780 je sledilo še 13 ponatisov (zadnji ok. leta 1871).
Szlovenszki szilabikár je bil najbolj razširjen priročnik v 19. stoletju in je izhajal kar pod tremi naslovi: Slovenski silabikar, Abecedar in Slovenski ABCDAR.
Pomoucs bete’snih i mirajoucsih
Gre za priredbo molitvenika madžarskega avtorja Istvána Tarnotzyja Holtig való barátság, kar se v prevodu glasi Dosmrtno prijateljstvo. Molitvenik vsebuje molitve za bolnike in umirajoče. Je edina Küzmičeva knjiga, ki ni bila ponatisnjena.
Kniga molitvena
Knjiga molitvena je molitvenik z mašnimi molitvami, litanijami in pesmimi. Molitvenik, ki velja za Küzmičevo najpomembnejše delo, je izšel prvič v Šopronu leta 1783, zatem pa bil še sedemindvajsetkrat krat ponatisnjen (zadnji ponatis leta 1942 v Budimpešti). v prvotni obliki do 1891 ponatisnili osemnajstkrat, popravljeno oz. dopolnjeno pa do leta 1931 še devetkrat.
ABC knjižica na narodni šoul hasek
Je dvojezični učbenik slovenskim (prekmurskim) besedilom na levi strani in madžarskim na desni strani, s čimer je bil poudarjen materin jezik pred madžarščino. Knjiga, ki je znana tudi kot prvo prekmursko berilo, ki uči brati in pisati slovensko in madžarsko. Vsebuje abecedo, zloge, vzgojna besedila, na koncu pa je poleg nekaj basni v latinskem jeziku in molitev tudi slovensko-madžarski slovar na 4 straneh s 215 gesli. To je tudi prvi slovenski-madžarski slovar, zajema pa najosnovnejše besede iz vsakdanjega življenja, vremenske pojave (sunce, mejsec, grmlajnca, bliska se, toča ide), glagolih za izražanje čustev (lübiti = ljubiti, odörjavati=sovražiti, mučati=molčati, joukati =jokati), kmečka opravila (orati, sejati, vkup spravlati) idr., torej besede, ki so bile prisotne, lahko rečemo, v vsakdanjem govoru. Besede niso razvrščene po abecedi, jih pa lahko povežemo tematsko. Prvič je knjiga izšla v Budimu leta 1790 in bila prav tam še enkrat ponatisnjena.
Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie kratka summa
Zajeti so odlomki besedil iz stare in nove zaveze Svetega pisma, ki so prevod madžarskega avtorja Jánosa Molnárja z naslovom Az ó, és az új testamentomi szent nhistoriának summája, kar se v prevodu glasi Iz vsebine stare in nove zaveze svetega pisma. Prvič je bila knjiga natisnjena v Sombotelu leta 1796, zatem še sedemkrat ponatisnjena (zadnjič ok. 1869 v Lendavi).