Teče, teče, tekoči trak …
»Od leta 1980 do 1990 smo kar nekaj v proizvodnjo vložili. Dobili smo tekoči trak, dobili smo šolo v Svetem, da smo organizirali samostojno enoto krojilnice s polagalnimi stroji z boljšo kvaliteto dela. Vložilo se je dosti tudi v stavbo. […] In pole počasi, počasi smo se trudili, kolikor se je dalo, tudi te stroje dobivat, zmeri, na koncu smo imeli že vezilni avtomat.«
»Čez celo delavnico je bil tekoči trak in na obeh straneh so bili stroji. Ena je [bila] preddelavka, je to stregla [pripravila material], rečmo, smo imeli take zabojčke in v tistih zabojih se je po tistem tekočem traku poslalo, do kamor je bilo treba, do tiste delavke, kamor je bilo treba. Vsaka je imela svojo fazo dela.«
»Ma dobro, tako je bilo, konfekcija je bila tle blizu. En zaslužek je bil, sicer je bil trd, sem mogla delat, da sem naredila eno normo, zato ker plačani smo bili na normo. Če nisi naredila, nisi dobila.«
»Uživale smo in kompanija [družba], to je bilo. Smo se nasmejale, povedale vse kvante … In mi reče kakšna: ‘Si zvedla to in to?’ Ma saj ne delam več v Konfekciji, Radio Koper ni povedal…«