Papirnica Vevče je nastala iz preprostih objektov, v katerih je potekala obrt izdelave papirja. V sredini 19. stoletja je prinesla industrijo na slovenska tla. Idejo je uresničil Fidelis Terpinc kmalu po nakupu gradu Fužine na Studencu.
Z razvojem industrije v tem delu mesta so se začela širiti naselja v neposredni bližini, saj so v njih prebivali delavci, zaposleni v papirnici. Razvoj industrije je spodbujal prostovoljstvo in kulturo.
Vpliv lastnikov gradu Fužine na razvitost obrti na vzhodu Ljubljane
Grad Fužine sta dala zgraditi na levem bregu Ljubljanice ljubljanski veletrgovec in podjetnik nemškega rodu Vid Khisl (Veith Khissel) in njegov sin Janž (Janez). Po prihodu na Studenec sta pokupila vse mline od graščine Selo pa do Vevč, Vid Khisl pa je na svojem zemljišču skupaj z družbenikom Janezom Weilheimerjem leta 1534 postavil tudi steklarno, ki je delovala vse do 17. stoletja. Surovine za izdelavo stekla sta uvažala iz Španije. Člani družine Khisl so bili zelo podjetni: bili so lastniki mlinov, kovačij, fužin, steklarne, suknarne in papirnice. Leta 1579 je Janž na Fužinskem gradu postavil prvi papirni mlin, v katerem je mojster Pankrac izdelal prvi papir na Slovenskem. Vsa obrtniška dejavnost je bila povezana z neposredno bližino reke Ljubljanice.
Grad Fužine je nato menjal številne lastnike, dokler ga ni leta 1825 kupil Fidelis Terpinc, ki je poskrbel za razvoj in modernizacijo gradu s posestvi in na vzhod Ljubljane pripeljal industrijo.
