Če bi stare hiše govorile, bi izvedeli mnogo zanimivih zgodb – poleg k sreči že zapisanih in iztrganih pozabi –, smo komentirali ob nedavni predstavitvi Mihevove domačije pod Uršljo goro.
Podobno velja za bližnjo Lubasovo domačijo, mimo katere prav tako pot zanese mnoge rekreativce v vseh letnih časih, tako pohodnike, sprehajalce, tekače kot tudi kolesarje, saj je to območje (od Šratneka do Navrškega vrha) preplet makadamskih cest v objemu narave z lepimi razgledi in zaradi bližine zelo priročno za kratkotrajni pobeg od vsakdana.
Na kmetiji Lubas/Lobas, v nekdanjem dvorcu Podgora, že več generacij živi rodbina Kotnik. Dvorec je domnevno leta 1626 postavil Krištof Javornik na lokaciji nekdanje kmetije Lobas. Zanimivo je, da se je domače ime kmetije preneslo na kasnejšo grajsko stavbo in se tako ohranilo do danes. (Več izveste v knjigi dr. Vinka Skitka: Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek.)
Med drugo svetovno vojno je domačija dobila partizansko ime Pri Hostniku. Gospodar Beno st. je bil Maistrov borec v Malgajevi četi, član narodnega sveta za Mežiško dolino, član KPJ od leta 1939 … Septembra 1941 ga je obiskal kasnejši znani partizan Dušan Kveder Tomaž, da bi Beno organiziral OF v Mežiški dolini. O tem srečanju priča spominsko znamenje pri stari lipi.
Prvi odbor OF za Guštanj in okolico je Beno st. s somišljeniki ustanovil leto kasneje, 12. oktobra 1942, na bližnjem Navrškem vrhu. Tam zdaj stoji spominsko znamenje, Ravne na Koroškem pa so si ta dan izbrale za svoj krajevni praznik.
Usoda Lubasove družine, zlasti otrok, med drugo svetovno vojno je opisana tudi v knjigi Borice Vičar: Otroci vojne pod Uršljo goro. (Pridana sta še dva prispevka iz revije Svobodna misel.)
Med vojno za samostojno Slovenijo je bilo pri Lubasu zbirno mesto enot TO, tu so hranile tudi orožje.
Objavljeno na FB Moja Koroška
