Vsebino predstavlja zgodba Kako smo se včasih igrali in zabavali, ki jo je napisala Edita Marija Aleš in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali.
Avtorica se spominja, kako so v njenih mladih letih živeli, se igrali in zabavali na Blejski Dobravi. Na začetku prispevka opiše igre, s katerimi so si krajšali čas kot otroci. To so bile različne športne aktivnosti na prostem, pa tudi branje knjig iz krajevne knjižnice. V nadaljevanju opiše različne igre, ki so jih otroci igrali: kozo zbijat, ugibanje besed, skrivanje kamenčka, figure metat, ristanc, avion, gimnazijo. Spominja se tudi praznovanja materinskega dne 25. marca, ko so za mamo nabrali spominčice in uredili cvetlični aranžma kar na krožniku. Med vojno in po njej je izgubila oba starša in preselili so se na Jesenice. Tam so poleti hodili na bazen in v kino. V dvorani v Črni vasi na Blejski Dobravi je bil oder, kjer se je veliko dogajalo. Igrali so različne gledališke igre, nastopali so tamburaši, tam pa so tudi telovadili. Mlada se je poročila, imela otroke in se zaposlila. Mož je delal v mehanični delavnici železarne, kjer so organizirali druženje tudi za družine delavcev. Ona je bila zaposlena v tovarni cokel. Po poroki so imeli domače zabave. Spominja se letovanj v Pineti pri Novigradu in Crikvenici. Če so ostali doma, pa so hodili v hribe. Zanimivo je bilo praznovanje dneva žena 8. marca, ki ga avtorica posebej opiše na koncu prispevka. Dokument vsebuje tudi fotografije: izlet družin zaposlenih v mehanični delavnici Železarne Jesenice leta 1959, gledališka predstava z ansamblom na Blejski Dobravi leta 1952, na morski plaži Novigrada okoli leta 1960, družinski izlet pri Valvazorjevem domu leta 1956.