Visoka, vitka, elegantna; kneginja, ki se ni ozirala na modo. Nosila je obleke z globokim izrezom, dolge ogrlice in pogosto dolge bele rokavice. V svoje perilo je imela všit rodbinski grb. Bila je knjižničarka v Študijski knjižnici Maribor.
Življenje markantne ruske emigrantke
Kneginja Elizabeta Obolenska, prej Trudnikova, se je rodila v meščanski družini 27. avgusta 1883 v Moskvi. Tu je obiskovala višjo dekliško šolo. Bila je zelo »načitana« in izobražena; poleg ruščine je obvladala francoščino, nemščino in angleščino. Svoj plemiški naziv je pridobila s poroko z uglednim knezom Borisom Aleksandrovičem Obolenskim, ki je bil do oktobrske revolucije polkovnik in poveljnik posadke v Carskem selu pri Petrogradu. V zakonu mu je 24. oktobra 1906 rodila dvojčka: hčerko Tanjo in sina Jurija. Slednjemu je bil krstni boter car Nikolaj II.
Okrog leta 1920 je z družino prebežala iz Rusije čez Carigrad v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in se naselila v Mariboru. Živeli so v podstrešnem stanovanju v Tomšičevem drevoredu.
Leta 1923 se je zaposlila v mariborski Študijski knjižnici, soprog pa je delal kot vrtnar v vrtnarstvu »Vrt« Džamonje & Co pod Kalvarijo, a le do leta 1927, ko je umrl zaradi zastoja srca.
Sin Boris je leta 1924 na mariborski realki maturiral, nadaljeval s študijem agronomije v Zagrebu in se po diplomi zaposlil na državnem posestvu v Baranji. Hči Tanja se je leta 1924 odselila v avstrijski Gradec in se poročila z avstrijskim grofom Küniglom. Pred začetkom druge svetovne vojne se je preselila v Kanado.
Podobno kot drugi ruski emigranti v Mariboru je bila članica Francoskega krožka (Cercle français). Družila se je z uglednimi mariborskimi meščani: družino industrialca Karla Scherbauma, odvetnika dr. Karla Kodermana in senatorja dr. Miroslava Ploja ter plemiškimi družinami iz Maribora in okolice: grofi Attems v Slovenski Bistrici, baronom Pijem Twicklom pod Piramido in grofico Ado Kulmer v Rušah.
Pred koncem vojne leta 1945 je iz Maribora pobegnila v Avstrijo in od tam dalje v Kanado k hčerki Tanji, kjer je tudi umrla.
Viri:
Bruno Hartman, Dvoje nenavadnih mariborskih knjižničarjev. V: ČZN 64 (1993) št. 2, str. 235, 237.
Mateja Ratej, Kameleonsko dekle. V: Večer 74 (1. 9. 2018) št. 201, str. 17.
Mateja Ratej, Ruska emigrantka Varvara Višnjevska/Višnevskaja v Mariboru leta 1932: nemška vohunka, sovjetska provokatorka, komunistična aktivistka ali mladostna avanturistka? V: Zgodovinski časopis 74 (2020) št. 1-2, str. 98, 103.
Janko Glazer, Kneginja Elizabeta Obolenska, donesek k zgodovini VŠK v Mariboru, 1971. Rokopisna zbirka UKM, Ms 581, V-C-1.
