V energetskem obratuje bilo zaposlenih do 15 delavcev; kurjači, kotlovničarji, stikalničarji in strojniki.
Glede na različne energetske vire, ki so jih v IUV uporabljali v različnih časovnih obdobjih, se je spreminjala tudi struktura in delo zaposlenih v energetskem obratu.
V prvih letih delovanja so v IUV s kurjenjem premoga proizvajali lastno toplotno energijo z generatorjem manjše moči. Zaradi vsesplošne energetske krize, ki je bila stalnica v takratni Jugoslaviji, so se v začetku 70-ih let odločili za kurjenje z mazutom in s tem proizvodnjo lastne električne energije. Visokotlačna para je preko parnega stroja poganjala Spiling (parni batni stroj), ki je preko generatorja proizvajal električni tok.
S koncem energetske krize so v IUV opustili proizvodnjo lastne električne energije, saj je bila zunanja cenovno ugodnejša. V IUV so proizvajali samo še visokotlačno paro, nizkotlačno paro za ogrevanje in toplo vodo.
Leta 1986 je postal v IUV glavni vir energije plin.
Na začetku so vse stroje v energetskem obratu servisirali tovarniški (uradni) vzdrževalci, ki so prihajali iz Nemčije, kjer so bili stroji nabavljeni, kasneje pa so vse naprave vzdrževali domači strojniki.