Čeprav so v Celju vse od 30. let 20. stoletja delovale tri kino dvorane, je bilo zlato obdobje kinematografije v 50. in 60. letih 20. stoletja. Kino predstave, dosegljive skorajda vsakemu žepu, so bile v popoldanskem in večernem času, ob vikendih pa še dopoldanske matineje, namenjene otrokom in mladini. Med najbolj priljubljenimi so bili kavbojski in drugi pustolovski filmi ter ljubezenske drame. Novo tisočletje je korenito spremenilo podobo kinematografije v Celju. Leta 2002 je na obrobje mesta prišel multikino Planet Tuš in leta 2004 za krajši čas še Kolosej, ki sta kot del nakupovalnega središča ogled filma neposredno povezala s potrošništvom in zabavo. Takrat je nehal delovati kino Union, Mestni kino Metropol, pa je postal prvi art kino v mestu, ki gosti številne filmske festivale ter redno predvaja filme evropske in neodvisne produkcije ter kinotečne filme. Poleg tega na projekcije filmov vabi tudi filmske ustvarjalce in skrbi za filmsko vzgojo učencev in dijakov.
Posebno vlogo pri razvoju filmske kulture v mestu Celje pa je imel zagotovo Teden domačega filma, največji filmski dogodek, ki je potekal med letoma 1973 in 1989. Organizacijske moči so poleg Novega tednika kot začetnika festivala, združili še Kinopodjetje Celje, Viba film in Društvo filmskih delavcev. Čeprav je bil prvo leto obisk skromen, je že prihodnje leto dosegel izjemno široko publiko in v najbolj obiskanih letih si je filme in spremljevalne dogodke ogledali med 30.000 in 40.000 ljudi. Festival je imel vlogo tudi pri seznanjanju ljudi s pomenom filma in procesom njegovega nastajanja, za kar so poskrbeli s pogovori, okroglimi mizami, srečanji s filmskimi ustvarjalci in igralci, podpirali pa so ga tudi mediji, ki so o njem redno poročali. V Celje so prihajali igralci in filmski ustvarjalci iz vse Jugoslavije, dogodke pa so poleg posameznikov obiskovale tudi šole in podjetja. Konec 80. let je pomenil zaton podpore in zanimanja za festival, ki je tik pred razpadom Jugoslavije zaključil svojo zgodbo.