Podatki o tem, kje je Davorin Rovšek pridobil osnovno fotografsko znanje oziroma se izučil za fotografa, niso znani. Najbrž je bil vajenec oziroma pomočnik v enem od fotografskih ateljejev, samostojno poklicno pot pa bi lahko začel kot potujoči fotograf.
Iz notice v glasilu Slovenskega društva v Ljubljani Rodoljub, ki je izhajalo kot priloga Slovenskega naroda, izvemo, da se je Rovšek leta 1892 izpopolnjeval v dunajskem fotografskem ateljeju Pokorny. »Znani slovenski fotograf, kateri je do zdaj jedini, ki ima na svojih kartonih samo slovenski napis in je letos z največjim uspehom po slovenskih deželah deloval, podal se je na Dunaj, da se nadalje izobrazuje v svoji stroki v svetovnoznanem ateljeju ‘Pokorny’.«
Aprila 1894 je Slovenski narod poročal, da je Rovšek »z jako lepim uspehom končal svoje študije na Dunajskem c. kr. učilišču in vežbališču za fotografijo« (Wiener Lehr- und Versuchsanstalt für Photographie) ter se vrnil v Ljubljano, kjer je v izložbi Kollmannove trgovine razstavil fotografije, izdelane v različnih tehnikah: »in sicer slike na porcelanu in papirju in druge slike v raznih barvah na takozvanem pigmentu«.
Prvi fotografski atelje je imel v Moravčah. 6. aprila 1896 je odprl nov atelje v Ljubljani.
Aprila 1897 je Rovšek v izložbi Kollmannove trgovine razstavil »akvarelne« fotografije, mdr. fotografiji »Slovenija« in »Veslarice«. Slednjo je posnel na Sokolovi maškaradi, prva pa bi bila lahko fotografija istoimenske »žive slike«. To naj bi bile prve akvarelne fotografije, ki jih je izdelal slovenski fotograf.
Med prvo svetovno vojno je bil vojni fotograf na soški fronti.
